Vprežene slovenske žene: še vedno vlečete navkreber Franckin voz?

Kot zunanja opazovalka (ker ne živim v Sloveniji) opažam izrazito potezo slovenske kulture (torej priučeno vedenje) neverjetne ženske »pridnosti«.

Pridnost v slovenski tradiciji  pomeni, da smo delavne brez prestanka in brez pritoževanja, takorekoč samoniciativno. Ni nas treba opozarjati, kajti same vidimo, da nas delo kliče in nenehno opazujemo, kaj je še treba postoriti. Ne iščemo kavča, ne počivamo, če ni nujno (beri: če ne zbolimo). K frizerki gremo zato, da smo urejene, ne zato, ker nam je to všeč, in telovadimo zato, da smo zdrave in v formi, ne zato, ker v tem uživamo. Taka pridnost seveda  ni vrlina. Ne ustvarja dobrega življenja. Zakaj?

Tisto, kar je treba najprej opaziti, je, kaj se dogaja nam samim. To je kompas, s katerim lahko potem izbiramo prednostne naloge. V nasprotnem primeru bomo vedno opazovale, kaj rabijo drugi, kaj je narobe v hiši, v službi … in živele zunaj sebe, daleč od svoje duše. Duša ni dekla, njena duša kraljuje, njena narava je sveta.

 Vrstni red je treba obrniti. Cilj ni več, da najprej naredimo vse važno, nazadnje pa poskrbimo še zase. Najprej je treba poskrbeti za osredotočenost svojega dneva, na vzpostavitev sončnega jedra, okrog katerega se bo vrtelo vse ostalo: vse je treba urediti tako, da je skladno s skrbjo zase, s samozavedanjem o potrebah našega bitja.

To je najresnejša  preventiva za vse bolezni, ker sporoča našemu telesu in srcu, da bedimo nad svojim blagostanjem in da smo zato na svetu, da popeljemo svoje dragoceno bitje skozi življenje z ustvarjalno ljubeznijo do sebe. Darovi za druge ob tem zorijo sami od sebe, kajti  me smo le drevo, ki daje iz svoje moči:  tipa in pije iz korenin, se nastavlja soncu in cveti ali počiva pod snegom, odvisno od našega počutja in potreb, daje po svoji meri in ob svojem času.

Zato nehajmo vleči v klanec kot nesrečna Francka in na tem vozu starše, sorodnike, pomoči potrebne znance in neznance, ki se obešajo nanj, saj navadno same oznanjamo svojo razpoložljivost.  Neredko dodamo še prikolico, da bo prostora še za  nove prosilce, in včasih se zdi, da nekatere ženske vlečejo za seboj celo karavano. 

A zares naše (in zato resnično in plodno) je samo to skromno in edino življenje, ki ga želimo počastiti in izživeti v svojih cvetočih mejah. Dovolj bo za kakšen zlat sad in za trpežna semena. Natrpani voz pa ne seje in ne žanje obilja.

Ne rinimo navkreber pod težo tovora, ki so nam ga predale uboge Francke našega rodu … ki so si morale dokazati, da so kaj vredne, in vse dajo zastonj (in po moje tudi zaman). Nobenega voza nismo dolžne vleči, ker upognjene hrbtenice ne rojevajo prihodnosti za nikogar.

Nosimo le svoj svobodni hrbet, ki edini ve, katera je teža, ki mu pripada, in kateremu navdihu naj služi, da bo ostal mehak, prožen in velikodušen, ko se ziblje v vetru preproste vsakdanje ljubezni.

članek po pristopu vera vase, avtorici sva jaz in Josipa Prebeg

Alenka Rebula

O tem, kako strupeni so lahko čevlji in tekstil, že veliko vem. Pa vendar me je dokumentarni film nemške 3SAT (7.10.2011 ob 20.15 - "Schick aber Schädlich", avtorica Inge Altemeier) globoko pretresel.

Potrošniki smo se zelo razvadili in pričakujemo, da nas bo v modnih trgovinah vedno pričakalo nekaj novega. Tako se izdelki ne zamenjajo štirikrat v letu, ampak 24 krat. Vse to terja svoj davek, tako pri potrošnikih, kot pri dobaviteljih in, ne na koncu, pri ekologiji.

Film se začne z zgodbo Francozinje, ki si je za 150 EUR kupila čevlje in zbolela. Tam, kjer je bila koža v stiku s čevljem, je dobila ožganine, otekline in alergijsko reakcijo. Po dolgem raziskovanju so našli vzrok: DMF (dimetilformamid), ki je v Evropi prepovedano sredstvo proti plesni. Ampak, ker je večina modnih izdelkov narejena izven Evrope (predvsem v Turčiji, Indiji, Bangladešu in na Kitajskem), ga dobimo tudi mi.

DMF so našli v majhnih belih vrečkah, ki so bile priložene v škatli za čevlje. Velike firme so prosile Kitajce naj jih več ne uporabljajo, tudi iz EU komisije so sporočili, da sistem javljanja deluje. Vsaka država lahko sporoči na vsem dostopno internetno platformo, kateri izdelki so škodljivi za potrošnike.

V Nemčiji je bil največkrat javljeno podjetje Deichman z znamko čevljev Graceland - mislim, da za njih pravkar delajo reklamo. Za neke otroške športne copate so dobili prijavo že leta 2008, pa so jih še naprej prodajali do aprila 2010. Zakonov, ki bi v tem primeru ščitili potrošnika ni, podjetja se lahko sama odločijo, kako bodo reagirala.

Glede DMF-ja so se proizvajalci in trgovci domislili nove fintice: namesto priloženih vrečk z DMF zdaj posprejajo kartonsko škatlo ali celo izdelek sam. Prodajalci v trgovinah ne poznajo izvora čevljev, tudi vam ne bodo znali povedati, ali so obdelani z DMF.

Tekstil in usnje na Kitajskem in predvsem v Bangladešu obdelujejo z drugimi strupenimi kemikalijami, kot je kromova sol (iz nje nastane krom VI, ki je strupen in rakotvoren), organske klorove spojine (povzročajo težave z dihanjem), etilen oksid (povzroča glavobole, slabosti, škodi dedni zasnovi). Najbolj so prizadeti delavci, nato njihovo okolje, nato delavci v pristanišču, ki raztovarjajo ladijske kontejnerje, nato delavci v skladišču trgovin, nato prodajalci in na koncu kupci.

V Azji so delavci brez pravic, v nemških pristaniščih pa podjetja sama testirajo, koliko strupov je v kontejnerju. V Hamburgu je 50% kontejnerjev preobremenjenih s strupi. Če jih je preveč, si nadenejo posebno zaščitno obleko in jih najprej prezračijo. Ni znano, za katera podjetja pridejo strupeni tovori, zaščita podjetij je važnejša od zaščite potrošnikov.

Tudi delavci v prodajalnah zbolevajo. V dokumentarnem filmu so prikazali dekoraterko iz prodajalne H&M, ki je zbolela. Z veliko samoiniciative je ugotovila, kaj ji je, vendar se podjetje izmika. Nemški sindikat je izvedel anketo: 70% delavcev, ki raztovarjajo robo, je tožilo o glavobolih, utrujenosti in težkemu dihanju.

 

 


Gospa, ki je v Espritu več let likala kavbojke, preden so jih dali v prodajo, je zaradi klorovih spojin dobila astmo. Njen delodajalec noče priznati, da je zbolela zaradi kemikalij v kavbojkah. Sicer so izmerili zrak pri likanju javbojk, vendar nočejo povedati vrednosti, saj zaupajo v svoje izdelke, da niso strupeni. Zdravnik se s to razlago ne strinja, ker so v pljučih njihove bivše zaposlene našli točno takšne strupe. Odkar več ne dela, se ji je stanje izboljšalo.

Podvprašanje: mislite, da danes pri Espritu za likanje kavbojk uporabljajo posebna zaščitna sredstva?

Poseben problem so kavbojke s postaranim videzom. V Turčiji so prepovedali obdelavo kavbojk s kremenčevim peskom, ker je umrlo več sto ljudi. Zdaj uporabljajo laser. Ampak, v Bangladešu so z veseljem sprejeli delo ... Pri tem ne uporabljajo nobene zaščite, zato prihaja do zadušitev. Dnevno naredijo 300.000 kavbojk, predvsem za C&A in Zara.

Uradne izjave modnih podjetij so dobro naštudirane. Pri H&M so seveda za varovanje narave in za trajnostni razvoj. Na uradnem seznamu je 200 nevarnih kemikalij, ki jih lahko izjemoma uporabijo, vendarne prepogosto. Tudi v tovarnah ne vedo, kaj sploh uporabljajo, zato prihaja do nesreč (eksplozij, požarov), ki jih nihče ne razišče. Novih delavcev je dovolj in so zato lahko "pogrešljivi".

Veste, pri kateri barvi morate najbolj paziti? Pri črni. Za lepo, črno barvo morajo uporabiti veliko strupenih kemikalij. Eko črnega perila ni mogoče narediti oziroma ga ne bi nihče kupil. Dekoraterka, ki je delala pri H&M, je zbolela (klor anilin). Sama je plačala preiskave in v krvi so našli strupe, ki jih uporabljajo v tekstilni industriji. Problem pri teh strupih je, je povedal zdravnik, da ne pride do hitrih alergičnih rekacij (npr. na koži), ampak se strupi počasi nalagajo v telesu.

V Indiji so znani po bombažu. Bolj temno obarvan je bombaž, več kemikalij so morali uporabiti. Za briljanstnost barve uporabijo težke kovine. Problem so seveda odpadki, ki nastanejo pri barvanju bombaža: napolnijo jih v vreče, brez zaščitne opreme, in odložijo na kup. V dvajsetih letih so popolnoma zastrupili vodo in zemljo.

 

 


V Aziji uporabljajo strupe, ki so v Evropi prepovedani. Poslovneži (lastniki tovarn in predstavniki modnih podjetij) se raje srečujejo nekaj kilometrov od tovarne, v čistem okolju.

Delavec, ki beli bombaž in v kratkih hlačah cel dan stoji v bazenu s kemikalijami, je povedal, da so mu po nekaj mesecih odpadle vse dlake in da se počuti bolnega. Odkar se je razširila tekstilna industrija, je tudi raka več. Predvsem rak želodca, ledvic in mehurja je pogost. Tekstilne tovarne se pritožujejo: če bolj pazijo na varnost pri delu in ekologijo, je tudi izdelek dražji in kupcev (velikih modnih podjetij) je vse manj.

V dokumentarcu sem izvedela, da je eko bombaža ni mogoče narediti. V Indiji gojijo eko bombaž, ki ga v tovarnah obdelajo na isti način kot konvencionalnega. Lastnika tovarne so vprašali, ali lahko pride do zamenjav blaga in izdelkov - kako ve, na katerem kupu je kateri bombaž, če sta po videzu enaka. Samo nasmehnil se je.

In tako se nam ni treba več čuditi, da lahko izdelke iz eko bombaža kupimo tako poceni. Eksperti celo opozarjajo: prodamo več eko bombaža kot ga proizvedemo! Samo 1% tekstila je neobremenjenega; to so resna podjetja, ki pazijo pri predelavi in barvanju, vendar imajo zato njihovi izdelki višjo ceno. Ste jo pripravljeni plačati?

Ko sem prijateljici J. na kratko povzela vsebino dokumentarca, je zgroženo povedala: "Pravkar sem hčerki pri H&M kupila 10 majč. Kaj naj naredim?"

Večkrat jih operi, je bil moj odgovor. Jakne in plašče je treba vedno več dni zračiti na prostem, prav tako puloverje in čevlje. Vse ostalo je potrebno najmanj enkrat oprati, preden nosimo. To velja še posebej za perilo in, kot smo slišali, izogibajte se črnega, pa naj bo še tako seksi.

Najbolje pa je kupovati z nosom. V nekaterih trgovinah lahko že pri vhodu zavohamo strupene kemikalije. Obrnite se in pojdite z nosom iskat drugo. 

Avtor Helena Golenhofen
 
-----------------------------------------------------<3
Kdor ima v srcu ljubezen ima vedno komu kaj dati!

 

December je čas potic, dobrot, oreščkov in tudi velikih skrbi zaradi zdravja, saj nas večina veliko preveč je... in predvsem nezdravo. A vsaj glede orehov vam ni treba biti v skrbeh, saj so izjemno zdravi.

Oreh spada botanično v družino Juglandaceae in ima štiri rodove z več kot 70 vrstami. V svetu je najbolj razširjen rod Juglans, poleg tega obstajajo še rodovi Carya, Pterocary in Platycarya. V rodu Juglans sta najbolj razširjena navadni oreh (Juglans regia), ki izvira iz Irana in Iraka - imenujemo ga tudi perzijski oreh -, ter črni oreh (Juglans nigra), ki izvira iz Severne Amerike. Poleg teh dveh vrst poznamo še argentinski, bolivijski, kalifornijski, kitajski, japonski, arizonski, mandžurski in zahodno indijski oreh.

Pri nas in drugod po Evropi ter Aziji raste večinoma le navadni oreh. Na Balkanskem polotoku so ga najprej zasledili v Grčiji kot perzijski oreh, od tam so ga Rimljani prenesli v Italijo, od koder se je razširil po vsej Evropi. Zelo pozno so ga začeli saditi v Angliji - šele leta 1562. Od tam so ga prenesli v Ameriko kot angleški oreh.

Prava zdravilna vrednost oreha izhaja iz listov, bogatih s čreslovinami, ki krčijo tkivo in celijo rane, in juglonom, ki uničuje bakterije.

Pripravke iz listov uporabljamo za ustavljanje driske in proti črevesnim okužbam, povečujejo pa tudi imunost ter izboljšujejo krvni obtok.

Orehovi listi krepijo tudi beljakovino keratin, ki je v kožni povrhnjici, zato pomagajo pri težavah s kožo, kot so akne in ekcem, ter pri razjedah. Na gnoječe se rane polagamo zmečkane sveže liste.

Pri močnem potenju rok in nog so priporočljive kopeli. Sveži listi zaradi močnega vonja odganjajo insekte.

Proti driski, črevesnim motnjam in infekcijskim obolenjem prebavil uživamo poparek, ki ga pripravimo tako, da 10 g posušenih listov stresemo v 1 liter vrele vode, namakamo 15 minut, nato precedimo in popijemo 3-5 skodelic na dan. Tak poparek uporabljamo tudi za grgranje in izpiranje ran.

Proti aknam, ekcemu, kožnim okužbam in razjedam pomagajo kreme, geli in mila na osnovi orehovih listov (ki vsebujejo 1-3% tinkture ali tekočega izvlečka) in sicer tako, da redno uporabljamo enega od pripravkov. Iz 100 g posušenih listov na 1 l vode pripravimo zavretek za kadno kopel, za sedežne kopeli vzamemo manj zeli.

Tinkturo na osnovi orehovih listov pa si pripravimo tako, da 20 g sveže posušenih listov prelijemo s 100 ml 70% etanola. Pri driskah uporabljamo po 10-15 kapljic dva do trikrat na dan. Razredčeno tinkturo uporabljamo tudi zunanje.

Predvsem ljudje, ki trpe zaradi prebavnih motenj in zaprtja, vedo, da so tudi orehovi plodovi zdravilni. Včasih orehi preskrbijo črevesju potrebno dejavnost, tudi kadar odvajala več ne delujejo.

Orehi so izvrstni za jetra in to najbrž pojasnjuje njihov ugoden vpliv na črevesno dejavnost. Jetrni bolniki, ki ne prenesejo več nobene maščobe, lahko brez težav zmerno jedo orehe.

Zakaj pravzaprav jemo orehe ob praznikih? 
Orehi igrajo pomembno vlogo v zmanjševanju tveganja za bolezni srca in žilja. Uživanje orehov vpliva na znižanje holesterola, zmanjšanje vnetij in izboljševanje arterijskih funkcij. V času praznikov, ko je na mizi navadno visokokalorična in amstna hrana, so zato orehi idealni, da sproti zmanjšujejo škodo.
 
Iz orehov stiskajo tudi olje. Orehovo olje sodi med specialna olja, kamor sodijo na primer tudi lešnikovo, sezamovo in mandljevo olje. Vsa so dobri viri esencialnih maščobnih kislin. Uporabljajo se predvsem za beljenje solat ali začinjanje jedi. Orehovo olje je blagega okusa in s prijetno aromo. Odlično je za začinjanje najrazličnejših jedi.

Oreh vsebuje tudi veliko vitamina E, ki pomaga pri preprečevanju raka na dojkah in prostati. 
Privoščite si torej kos odlične potice več in ne glejte le na kalorije - poglejte tudi na izjemno zdravilne lastnosti otrehov!

Dobro je vedeti....

Tekst: Dario Cortese

Resda znamo biti malo divji zaradi alergij, ko nam ni jasno, kaj, zakaj in kako se dogaja, ampak vemo le, da nekaj v nas ne deluje, kot bi bilo treba, ker nas »bombardirajo« najrazličnejše snovi iz okolice, na primer »dodane« snovi v prehrani in zraku. V takem primeru lahko zajamemo sapo in gremo po svoje, na divje.

Alergije so čudna reč. Pri njih gre ponavadi za to, da je nečesa preveč. V nemalo primerih so to nove »dobrobiti«, ki nastajajo med »žlahtnjenjem« hrane, še posebej z gensko tehnologijo. Naše telo, ki je glede predelave teh novih »dobrobiti« še precej v zaostanku, sicer dobro ve, kaj je dobro zanj, le naša pamet mu je ob »podpori« reklam nemalokrat na poti, zato dobi vrsto novih snovi, glede katerih ne ve natančno, kaj naj z njimi. In med drugim zaradi tega pride tudi do tako imenovanih alergij. Skratka, pretirana industrializacija prehrane se še nikoli ni izkazala kot koristna, še najmanj pa, ko gre za naše počutje in zdravje.

Zato predlagam, da se ji divje upremo, obenem pa odpravimo še alergije in se po prehranski plati vsaj deloma vrnemo nazaj tja, kjer smo že bili (ker tega nenazadnje sploh nismo pozabili) – v kameno dobo. Naša jetra in drugi organi namreč še vedno živijo v kameni dobi, medtem ko bi jih mi radi spravili na »turbo« raven, ki nam jo svetujejo hipersupermegamarketi in reklame.

V sklopu divjega upora proti umetnemu in nenaravnemu v prehrani, ki med drugim pripomore tudi k razvoju alergij, se zato spomnimo prahrane, ki raste kar sama, je zastonj in je v primerjavi z gojeno hrano resnično »turbo« hrana. Seveda gre za užitne samonikle rastline, ki so bile nenazadnje osnova za vse gojeno sadje in zelenjavo. Toda bolj ko je šel izbor ob podpori križanj v dobičkonosno smer, siromašnejša je postajala hrana. Za hibride, to je križance zelo sorodnih linij iste rastline, je na primer znano, da dajo količinsko izjemen pridelek, vendar so zelo osiromašeni rudnin. Poleg tega je tak hiperpridelek značilen le za prvo generacijo križancev, zato moramo vedno znova kupovati nova semena, sej je iz semen, ki jih naredijo hibridi, komaj kaj pridelka. Da o tem, kako je večina semenarskih podjetij v lasti multinacionalk, ki zavzeto prodajajo tudi pesticide za »zaščito« njihovih nemalokrat patentiranih rastlin, niti ne govorimo.

Štirikrat več rudnin in vitaminov

Za užitno divjo zelenjavo – v nasprotju z gojeno, sploh pa v primerjavi s hibridi – velja, da vsebuje tri- do štirikrat več rudnin in vitaminov. Tudi ni obremenjena s pesticidi, saj jo brez najmanjših težav nabiramo na naravnih rastiščih, kjer poljedelska industrija ne pride blizu. Poleg tega imajo pomladni poganjki divje zelenjave velik prehranski »naboj«, ki ga ni moč izmeriti le v rudninah, vitaminih, antioksidantih in drugih bioaktivnih snoveh, ampak ga enostavno začutimo: če spomladi redno jemo koprive, hmeljeve poganjke, čemaž, navadno zvezdico, penuše in druge divjinke, se počutimo neobičajno poživljeni. Manj smo lačni, pojemo manj in počutimo se vse bolj lahkotni, nenazadnje tudi zaradi gibanja na prvem pomladnem soncu in zaradi pristnejšega stika z naravnim okoljem.

Splošni vzorec, ki ga lahko v tem času privzamemo z namenom približevanja čimbolj naravni hrani, je enostaven, okusen in stane nič ali komaj kaj. Pa ni treba, da spoznamo vseh 300, 400 ali še več užitnih divjih rastlin, ki rastejo pri nas, temveč se zadovoljimo s tremi ali štirimi. Za začetek je to več kot dovolj. Regrat poznamo, tako da z njim ne bo težav, manj pa je znana njegova sorodnica, ki raste izključno v gozdovih in izgleda podobno kot regrat. To je navadna smrdljivka, prvovrstna solatnica, ki jo nabiramo od zgodnje pomladi do poletja in uporabljamo za vse mogoče solate.

Ko se srečamo s čemažem in še podrobneje spoznamo njegove strupene dvojnike, da z njimi ni nepotrebnih zapletov, po tej krepki pomladanski zelenjavi dišimo vsaj dva meseca, če ne kar tri. Imeniten je za solate, namaze, vložen v olje in še kako.

Vsekakor ne pozabimo na koprive, ki sodijo med prehransko najmočnejšo zelenjavo v tem vesolju. Z veseljem jih skuhamo v sopari, dodajamo juham ali v majhnih količinah zmeljemo in surove dodajamo solatnim polivkam.

Če imamo doma vrt, poznamo navadno regačico, načeloma plevel, sicer pa odlično najzgodnejšo pomladansko solatnico.

Ni odveč, če se seznanimo še s penušami in konopnicami, ki jih je več vrst. Prve rastejo predvsem na travnikih, slednje pa bolj v gozdovih. Kot zavedne predstavnice družine križnic podobno kot brokoli, le močneje, sodelujejo pri izgradnji obrambnega zidu pred boleznimi, ki jim zaradi sodobnega načina življenja pravimo civilizacijske. V ta namen so najbolj učinkovite surove v solatah, ker kuhanje uniči moč njihovih splošno zaščitniških glukozinolatov in drugih spojin z žveplom.

V tem času vsekakor ne moremo niti mimo hmelja, natančneje hmeljevih poganjkov, ki odganjajo ob vodah, bodisi stoječih ali tekočih. Vse polno jih je, tako da se kasneje iz njih razvije cela gošča, po kateri tudi spoznamo rastišče, saj se več metrov dolga stebla vsako leto posušijo, iz korenik pa navsezgodaj spomladi odženejo novi poganjki.

Poživilna divja solata

Med zgodnjepomladanskimi sprehodi brez težav naberemo vsaj nekaj omenjenih rastlin. Denimo, da je v košari šop mladih čemaževih listov, kar nekaj regrata ali smrdljivke in še nekaj vijolično-zeleno obarvanih mladih hmeljevih poganjkov. Ker je to močna zelenjava, potrebuje za osnovo nekaj blažjega, na primer kuhano čičerko ali krompir, polnovredne testenine ali kaj podobnega.

Medtem ko kuhamo osnovo jedi, operemo regrat. Čemaža in hmelja ponavadi ni treba prati, ker se ju zemlja ne drži. Divjo zelenjavo narežemo, zmešamo z izbrano osnovo, zabelimo z oljčnim oljem, malo posolimo in niti ne začinimo, saj je divja zelenjava sama sebi začimba. Za okras jedi so zelo primerni cvetovi trobentic in vijolic, ki jih morda že najdemo med nabiranjem druge divje zelenjave.

Avtohtona flora je zaklad, ki ga mora vsaka država varovati in ga ohranjati. Ko enkrat sorte ni več, je ne moremo več dobiti nazaj. Stare tradicionalne in avtohtone sorte vrtnin so se skozi obdobje svojega razvoja prilagajale našim podnebnim in življenjskim razmeram in so tako pridobile značilen okus ter okrepile odpornost proti boleznim in škodljivcem.

V Semenarni Ljubljana se zavedajo prednosti avtohtonih sort pred tujimi zaradi njihove prilagojenosti rastnim razmeram pri nas. Že vrsto let skrbijo in vzdržujejo večino teh sort. V ponudbi imajo najširši izbor avtohtonih in tradicionalnih sort vrtnin in poljščin, med katerimi so čebula, česen, fižol, korenje, motovilec, paprika, paradižnik, repa, solata, zelje, oljna buča, ajda, lucerna in krmna ogrščica. Ponosni so, da lahko aktivno sodelujejo pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Predstavljamo nekatere slovenske avtohtone sorte.

Čebula BELOKRANJKA

Zelo priljubljena avtohtona čebula v Beli krajini, po kateri je tudi dobila ime. Je značilne, za čebulo manj pogoste, podolgovate oblike. Njena velika prednost je tudi odlično skladiščenje. Srednje pozna sorta, s svetlo rjavimi luskolisti barve in belim mesom je ostrega a hkrati sladkega okusa po čebuli.

Čebula PTUJSKA RDEČA

Najbolj znana slovenska avtohtona sorta, ki ima geografsko zaščito pod imenom »Ptujski lük«. Čebula je ploščato okrogla, luskolisti so rjavi, rahlo rožnati, meso pa belo z rdečkastim nadihom. Okus je aromatičen in oster. Pri kuhanju hitro razpade, zato je nepogrešljiva pri pripravi čebulnih jedi.

Česen PTUJSKI SPOMLADANSKI

Je rahlo rdečkast, ima zelo močan in značilen vonj ter okus. Za česen je značilno, da za razvoj korenin potrebuje kratek dan, hladno zemljo in razlike med dnevno in nočno temperaturo. Tako naredi močan koreninski sistem, s tem pa tudi višji pridelek.

Fižol JABELSKI PISANEC

Srednje zgoden visoki fižol močne rasti. Uživamo pisana zrna, mlada ali suha., ki so odličnega okusa. Stroki so zeleni, ko zorijo so rdeče pisani.

Korenje LJUBLJANSKO RUMENO

Velik, svetlo rumen koren, pozna sorta, ki se odlično in dolgo skladišči. Primerna je za svežo rabo in za krmo živali ter ima veliko hranilno in krmno vrednost. Ni pa samo krmno korenje, saj vsaka dobra gospodinja ve, da je odlična domača juha ravno tista, v kateri je Ljubljansko rumeno korenje.

Motovilec ŽLIČAR

Ima srednje velike rozete z ovalnimi, temno zelenimi listi z rahlo navzgor zavihanim listnim robom, ki daje listu obliko žlice. Listi so gladki, svetleči in nekosmati s polnim okusom. Odlično prezimi, dolgo se ga reže, v cvet uhaja pozno.

Motovilec LJUBLJANSKI

Ima velike rozete s temno zelenim, ožjim listom. Odlično prezimi, listi so odličnega okusa. Najbolje se obnese v jesenski setvi, lahko pa ga sejemo tudi spomladi.

Paradižnik VAL

Slovenski paradižnik visoke in bujne rasti. Plodovi imajo značilno "srčasto" obliko, so mesnati, rožnato rdeče barve. Imajo zelo malo semen, zato so primerni za kuhanje mezge, prav tako tudi za pripravo solat. Val je izboljšana različica Volovskega srca, sorte, ki jo vsi poznamo.

Solata LEDA

Poletna slovenska krhkolistna solata, izboljšana Ljubljanska ledenka, ki dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet. Glave so velike in kompaktne. Listi so svetleče rumeno zelene barve, rob lista je valovit in nazobčan. Solata je zelo okusna. Sejemo jo lahko kot berivko. Sorto vzdržujemo v Sloveniji

1 Krči v nogah
Če nam krči v mečih pogosto prekinjajo spanec, spijmo pred spanjem kozarec
tonika. Kinin, ki ga tonik vsebuje, namreč preprečuje mišične krče in naš
spanec bo miren.

2 Krčne žile
Deset plodov divjega kostanja zmeljemo in damo v steklenico s širokim
vratom ali v steklen kozarec. Prelijemo z 2 dcl alkohola ali domačega
žganja. Steklenico pustimo na soncu sedem tednov, potem vsebino precedimo
in si izvleček vsak dan vtremo v noge.

3 Izkašljevanje
Dve glavici čebule skuhamo v litru vode. Ko se ohladi do mlačnega, dodamo
nekaj žlic medu in pijemo po požirkih. Lahko pa z medom tudi premažemo
polovico čebule, jo rahlo popražimo in pojemo.

4 Revma, artritis
Zjutraj in zvečer popijemo skodelico tople vode, v katero smo vmešali
žličko cimeta in dve žlici medu.

5 Bronhitis
Prepražimo dve žlički sladkorja, da se raztopi in karamelizira, potem ga
prelijemo s pol litra mleka. Ko zavre, dodamo ščep žajblja. Čez deset minut
precedimo in pijemo trikrat na dan.

6 Suhi kašelj
V žličko medu vmešamo ščepec belega ali črnega popra in uživamo štiri dni
2- do 3-krat na dan. Zelo dobro pomaga tudi, če črno redkev izdolbemo do
polovice in jo napolnimo z medom. Po žličko tega medu jemo trikrat na dan.

7 Hemoroidi
Včasih so to nadlogo zdravili samo z domačim zdravilom - s krompirjem in z
olivnim oljem. Krompir naribamo in prelijemo z olivnim oljem. Ščep te zmesi
zavijemo v tanko plast gaze in položimo na anus preko noči.

8 Krepitev imunskega sistema
Granatno jabolko pomaga pri boleznih srca in ožilja, preprečuje visok krvni
pritisk, ohranja gibljivost sklepov ... Najboljši je sveže iztisnjen sok.
Čaj iz lubja granatnega jabolka je odlično domače zdravilo proti driski.
Lubje posušimo pri sobni temperaturi in proti driski prekuhamo nekaj
koščkov v 2 dcl vode. Zavretek naj stoji pol ure, potem ga po požirkih
popijemo.

9 Visoka vročina
V vročo vodo damo žličko kajenskega popra, žličko sladkorja in sok kisle
pomaranče. Pomaga tudi čaj iz rmana - 1 čajna žlička na 2 dcl vode.

10 Zamašen nos
Skuhamo pet velikih glav čebule v dveh litrih vode, pustimo, da vre eno
uro, precedimo in malo ohladimo. Vmešamo pol skodelice meda in pijemo
večkrat na dan.

11 Boleče uho
Sesekljamo čebulo in jo zavijemo v gazo. Dva takšna obkladka damo na obe
ušesi in povijemo s trakom čez čelo, da ju pritrdimo.

12 Boleče grlo
Čez žličko sveže naribanega ingverja prelijemo 2,5 dcl vroče vode in
popijemo. Pomaga tudi, če grgramo solno raztopino trikrat na dan. Četrt
žličke soli raztopimo v 2 dcl mlačne vode.

13 Sirup proti holesterolu
Naribamo 20 dag čebule, 20 dag hrena, 3 cele bio limone in damo v 1,5 l
prekuhane vode, v kateri smo raztopili pol kilograma sladkorja. Pustimo v
zaprti steklenici s širokim vratom 14 dni, občasno pretresemo, nato pa
precedimo in shranimo v steklenico. Pred jedjo spijemo 3 ml tega napitka in
tako delamo vsaj tri tedne. Steklenico hranimo v hladilniku.

14 Zatekle veke
Pomagajo obloge iz ognjiča. Zavremo 1 dcl vode in z njo prelijemo 1 jedilno
žlico cvetov. Počakamo 10 minut, precedimo in z mlačnim čajem napojimo
bombažne blazinice in jih za nekaj minut položimo na zaprte oči.

15 Težave s sinusi
Vdihujemo nariban hren ali pa vsako jutro pojemo žličko hrena, pomešanega s
sokom polovice limone. V hrano dodajamo čili in kajenski poper. Večkrat
inhaliramo kapljice iglavcev ali evkaliptusa v vroči vodi.

16 Prehlad in gripa
Pol skodelice česna grobo nasekljamo in nalijemo toliko olivnega olja, da
je česen pokrit. Žličko mešanice užijemo trikrat na dan in lažje bomo
izkašljevali, tudi vneto grlo bo ozdravelo. Česen je odličen naravni
antibiotik.

17 Pomaranča za prebavo
Pomaranča je sijajno zdravilo za zdravljenje prebavnih tegob, ker je bogata
s hranili, ki lajšajo prebavne motnje. Za izboljšanje prebave je odlično
tudi grozdje.

18 Ingver pred obroki
Če žvečimo košček ingverja 5 do 10 minut pred obrokom, ne bomo imeli težav
s prebavo.

19 Meta za želodec
Metin čaj blaži bolečine v črevesju in blaži krče. Ima anestetski učinek na
sluznico želodca in zmanjšuje slabost.

20 Kumina proti napenjanju
Če imamo težave z vetrovi, z napenjanjem in napihnjenim trebuhom,
prežvečimo nekaj semen kumine in težave se bodo zmanjšale.

21 Zgaga
Vsi vemo, da pomaga soda bikarbona. Žličko sode raztopimo v pol skodelice
mlačne vode, v katero smo kanili nekaj kapljic limoninega soka. Sok
odpravlja pline, ki se ustvarijo pri stiku sode in želodčne kisline. Proti
zgagi pomaga tudi, če s kruhom pojemo pol glavice čebule.

22 Nožna kopel lajša migreno
Čeprav se zdi nepovezano, je dejstvo, da namakanje nog v topli vodi lajša
glavobol. Ko imamo noge v topli vodi, se zmanjša pritisk na žile v glavi.

23 Krči v trebuhu
Napitek iz drobno sesekljane čebule, ki smo jo prekuhali v mleku, je
odlično zdravilo proti krčem v trebuhu.

24 S tekočino proti glavobolu
Dehidracija je eden najpogostejših vzrokov za glavobol. Dva velika kozarca
vode lahko hitro pomagata. Pri glavobolu pomaga tudi izmenjavanje hladnih
in toplih obkladkov.

25 S krompirjem proti glavobolu
Ob močnem glavobolu uporabimo preizkušen postopek: velik krompir prerežemo
na polovico in z njim natremo čelo in sence. Ko se krompir osuši, bi
glavobol moral že izginiti.

26 Jabolčni kis pomaga proti zaprtju
Dve žlički domačega jabolčnega kisa vmešajte v pol skodelice tople vode.
Največji učinek bomo dosegli, če bomo mešanico popili zjutraj na tešče.

27 Zobobol
Zmešamo malo ingverja v prahu in popra, dodamo nekaj kapljic vode in dobro
premešamo. Zmes damo na košček bombaža in na boleči zob.

28 Sol proti bolečinam
Sol zmanjša kakršnekoli bolečine v ustni votlini. V skodelici tople vode
raztopimo žličko soli, žvrkljamo jo v ustih 30 sekund in izpljunemo.
Postopek ponovimo trikrat.

29 Slana kopel za stopala
Čim večkrat na teden si napravimo slano kopel za stopala. Uporabimo naravno
morsko sol. Slano okolje uničuje glivice, takšna kopel pa obenem zmanjšuje
znojenje nog in mehča kožo.

30 Napetost in stres
Po napornem dnevu ali stresnih situacijah si kanemo na prste malo olja
dišeče sivke in si s krožnimi gibi masiramo čelo in sence. Dišeče olje
najprej spodbudi živce, potem pa jih pomiri.

Pomlad je že tukaj, z njo pa tudi čemaž. 
Kaj vse lahko pripravimo iz njega, kako deluje, zakaj je zdrav, si lahko preberete v pripeti datoteki, morda boste dobili kakšno koristno informacijo in dobro idejo za zdrav obrok.

Dobro jutro, pomlad!

Kaj po ljudskem izročilu naredi medved, ko se po dolgi, mrzli zimi prebudi iz dremeža? Odhlača iz svojega brloga, potem pa poišče jaso, prekrito z mladim čemažem in si ga privošči. Živalim njihovi instinkti zelo dobro služijo. Zato je zelo verjetno, da medvedi pomladansko okorelost res premagujejo s čemažem in si z njegovo pomočjo očistijo želodec, črevo in kri.

Tako kot medvedi tudi ljudje močno občutimo spomladansko utrujenost. Zimska prehrana, ki ji primanjkuje pomembnih hranil, vpliva na naše zdravje in počutje. Bivanje v zaprtih prostorih in pomanjkanje sončne svetlobe nas počasi, a zanesljivo, oropajo vitalnosti. Da se bomo čim prej spet postavili na noge, nam bo tako kot medvedom, pomagal čemaž.

Čemaž (tudi: čremož, kačji lek, štrkavec, divji, gozdni ali medvedji česen) je trajnica, ki raste od marca do junija v vlažnih in senčnih gozdovih in na njihovih obronkih. S pridom so ga uporabljali že naši predniki, potem pa je znanje o njegovih čudovitih lastnostih za nekaj časa utonilo v pozabo.

Čemaž – rastlinski čudodelec

V ljudski medicini ima čemaž sloves pravega čudodelca: spodbuja delovanje žlez in krvni obtok, čisti prebavno pot in dihalne poti, razkužuje, odpravlja zajedalce v črevesju, čisti kožo, pospešuje celjenje ran ter povečuje odpornost.

V sodobnem času pa je bila odkrita še ena njegova izjemna lastnost: čemaž mobilizira težke kovine, ki so se uskladiščile v telesu (tkivih, mišicah, organih, sluznicah). Pomembno je, da hkrati s čemažem uživamo tudi alge klorela, ki mobilizirane težke kovine vežejo nase, nato pa jih telo preko ledvic izloči z urinom.


Težke kovine ovirajo delovanje encimov, ugodno vplivajo na tvorbo prostih radikalov in nastanek avtoimunskih bolezni (kot je multipla skleroza), lahko vplivajo na dedno zasnovo (DNA) in nastanek raka. Več o težkih kovinah preberite v tem članku.

Najpomembnejši viri težkih kovin so:

▪ onesnaženo okolje,
▪ voda,
▪ amalgamske zalivke,
▪ ribe,
▪ cepiva.


Čemaževa tinktura ima številne prednosti

Pri nabiranju čemaža je potrebna previdnost, da ga ne zamenjamo s šmarnico, podleskom in belo čmeriko, ki so vsi po vrsti strupeni. Ne pretiravajte s čemažem, jejte ga zmerno! 
Svež čemaž lahko nabiramo samo spomladi, če pa iz čemaža naredimo tinkturo, podaljšamo njegovo uporabo.
V čemaževi tinkturi so v skoncentrirani obliki shranjene vse koristne lastnosti svežega čemaža. Uporaba tinkture je preprosta, doziranje pa natančno. S čemaževo tinkturo se lahko razstrupljamo vse leto, ne le spomladi.


Pomladanska čistilna akcija za telo

Poglejmo še, kako se lotimo spomladanske čistilne akcije organizma s čemaževo tinkturo: pričnemo z 8 kapljicami 2 x dnevno, čez teden dni pa odmerek povečamo na 15 kapljic 2 x dnevno (lahko tudi 3 x 10 kapljic). Zaužijemo samostojno ali s kozarcem vode.

Čemaž je imel v ljudskem zdravilstvu vedno velik pomen, saj deluje podobno kot česen. Svež čemaž lahko nabiramo samo spomladi, čemaževa tinktura pa je uporabna vse leto. V čemažu najdemo številne sestavine, ki nam bodo pomagale pri spomladanskem razstrupljanju telesa. Čemaževa tinktura Biodobro je narejena iz certificiranih ekoloških surovin.


V naravnem zdravilstvu je čemaž spet postal priljubljen. Zavzema približno takšno mesto kot česen, v resnici pa je njegova moč veliko večja. Uživali so ga že Rimljani in iz njega pripravljali različne okusne jedi - to pa znamo danes tudi mi. Tinktura iz čemaža je idealen način, da lahko ugodne lastnosti čemaža uživamo vse leto.

Priporočen odmerek:
Pričnemo z 8 kapljicami 2 x dnevno, čez teden dni pa odmerek povečamo na 15 kapljic 2 x dnevno (lahko tudi 3 x 10 kapljic). Zaužijemo samostojno ali s kozarcem vode.