Društvo za zdravilne rastline ognjič Logatec
  • Domov
  • Novice
  • Članki
    • Recepti
    • Zelišča
    • Uporabni nasveti
    • Vrtnarski nasveti
    • Naravna kozmetika
    • Zdravo življenje
  • Kontakt
  • Forum

Divje na alergije

31/5/2014

 
Tekst: Dario Cortese

Resda znamo biti malo divji zaradi alergij, ko nam ni jasno, kaj, zakaj in kako se dogaja, ampak vemo le, da nekaj v nas ne deluje, kot bi bilo treba, ker nas »bombardirajo« najrazličnejše snovi iz okolice, na primer »dodane« snovi v prehrani in zraku. V takem primeru lahko zajamemo sapo in gremo po svoje, na divje.

Alergije so čudna reč. Pri njih gre ponavadi za to, da je nečesa preveč. V nemalo primerih so to nove »dobrobiti«, ki nastajajo med »žlahtnjenjem« hrane, še posebej z gensko tehnologijo. Naše telo, ki je glede predelave teh novih »dobrobiti« še precej v zaostanku, sicer dobro ve, kaj je dobro zanj, le naša pamet mu je ob »podpori« reklam nemalokrat na poti, zato dobi vrsto novih snovi, glede katerih ne ve natančno, kaj naj z njimi. In med drugim zaradi tega pride tudi do tako imenovanih alergij. Skratka, pretirana industrializacija prehrane se še nikoli ni izkazala kot koristna, še najmanj pa, ko gre za naše počutje in zdravje.

Zato predlagam, da se ji divje upremo, obenem pa odpravimo še alergije in se po prehranski plati vsaj deloma vrnemo nazaj tja, kjer smo že bili (ker tega nenazadnje sploh nismo pozabili) – v kameno dobo. Naša jetra in drugi organi namreč še vedno živijo v kameni dobi, medtem ko bi jih mi radi spravili na »turbo« raven, ki nam jo svetujejo hipersupermegamarketi in reklame.

V sklopu divjega upora proti umetnemu in nenaravnemu v prehrani, ki med drugim pripomore tudi k razvoju alergij, se zato spomnimo prahrane, ki raste kar sama, je zastonj in je v primerjavi z gojeno hrano resnično »turbo« hrana. Seveda gre za užitne samonikle rastline, ki so bile nenazadnje osnova za vse gojeno sadje in zelenjavo. Toda bolj ko je šel izbor ob podpori križanj v dobičkonosno smer, siromašnejša je postajala hrana. Za hibride, to je križance zelo sorodnih linij iste rastline, je na primer znano, da dajo količinsko izjemen pridelek, vendar so zelo osiromašeni rudnin. Poleg tega je tak hiperpridelek značilen le za prvo generacijo križancev, zato moramo vedno znova kupovati nova semena, sej je iz semen, ki jih naredijo hibridi, komaj kaj pridelka. Da o tem, kako je večina semenarskih podjetij v lasti multinacionalk, ki zavzeto prodajajo tudi pesticide za »zaščito« njihovih nemalokrat patentiranih rastlin, niti ne govorimo.

Štirikrat več rudnin in vitaminov


Za užitno divjo zelenjavo – v nasprotju z gojeno, sploh pa v primerjavi s hibridi – velja, da vsebuje tri- do štirikrat več rudnin in vitaminov. Tudi ni obremenjena s pesticidi, saj jo brez najmanjših težav nabiramo na naravnih rastiščih, kjer poljedelska industrija ne pride blizu. Poleg tega imajo pomladni poganjki divje zelenjave velik prehranski »naboj«, ki ga ni moč izmeriti le v rudninah, vitaminih, antioksidantih in drugih bioaktivnih snoveh, ampak ga enostavno začutimo: če spomladi redno jemo koprive, hmeljeve poganjke, čemaž, navadno zvezdico, penuše in druge divjinke, se počutimo neobičajno poživljeni. Manj smo lačni, pojemo manj in počutimo se vse bolj lahkotni, nenazadnje tudi zaradi gibanja na prvem pomladnem soncu in zaradi pristnejšega stika z naravnim okoljem.

Splošni vzorec, ki ga lahko v tem času privzamemo z namenom približevanja čimbolj naravni hrani, je enostaven, okusen in stane nič ali komaj kaj. Pa ni treba, da spoznamo vseh 300, 400 ali še več užitnih divjih rastlin, ki rastejo pri nas, temveč se zadovoljimo s tremi ali štirimi. Za začetek je to več kot dovolj. Regrat poznamo, tako da z njim ne bo težav, manj pa je znana njegova sorodnica, ki raste izključno v gozdovih in izgleda podobno kot regrat. To je navadna smrdljivka, prvovrstna solatnica, ki jo nabiramo od zgodnje pomladi do poletja in uporabljamo za vse mogoče solate.

Ko se srečamo s čemažem in še podrobneje spoznamo njegove strupene dvojnike, da z njimi ni nepotrebnih zapletov, po tej krepki pomladanski zelenjavi dišimo vsaj dva meseca, če ne kar tri. Imeniten je za solate, namaze, vložen v olje in še kako.

Vsekakor ne pozabimo na koprive, ki sodijo med prehransko najmočnejšo zelenjavo v tem vesolju. Z veseljem jih skuhamo v sopari, dodajamo juham ali v majhnih količinah zmeljemo in surove dodajamo solatnim polivkam.

Če imamo doma vrt, poznamo navadno regačico, načeloma plevel, sicer pa odlično najzgodnejšo pomladansko solatnico.

Ni odveč, če se seznanimo še s penušami in konopnicami, ki jih je več vrst. Prve rastejo predvsem na travnikih, slednje pa bolj v gozdovih. Kot zavedne predstavnice družine križnic podobno kot brokoli, le močneje, sodelujejo pri izgradnji obrambnega zidu pred boleznimi, ki jim zaradi sodobnega načina življenja pravimo civilizacijske. V ta namen so najbolj učinkovite surove v solatah, ker kuhanje uniči moč njihovih splošno zaščitniških glukozinolatov in drugih spojin z žveplom.

V tem času vsekakor ne moremo niti mimo hmelja, natančneje hmeljevih poganjkov, ki odganjajo ob vodah, bodisi stoječih ali tekočih. Vse polno jih je, tako da se kasneje iz njih razvije cela gošča, po kateri tudi spoznamo rastišče, saj se več metrov dolga stebla vsako leto posušijo, iz korenik pa navsezgodaj spomladi odženejo novi poganjki.

Poživilna divja solata

Med zgodnjepomladanskimi sprehodi brez težav naberemo vsaj nekaj omenjenih rastlin. Denimo, da je v košari šop mladih čemaževih listov, kar nekaj regrata ali smrdljivke in še nekaj vijolično-zeleno obarvanih mladih hmeljevih poganjkov. Ker je to močna zelenjava, potrebuje za osnovo nekaj blažjega, na primer kuhano čičerko ali krompir, polnovredne testenine ali kaj podobnega.

Medtem ko kuhamo osnovo jedi, operemo regrat. Čemaža in hmelja ponavadi ni treba prati, ker se ju zemlja ne drži. Divjo zelenjavo narežemo, zmešamo z izbrano osnovo, zabelimo z oljčnim oljem, malo posolimo in niti ne začinimo, saj je divja zelenjava sama sebi začimba. Za okras jedi so zelo primerni cvetovi trobentic in vijolic, ki jih morda že najdemo med nabiranjem druge divje zelenjave.

SEJEMO SLOVENSKO

14/5/2014

 
Avtohtona flora je zaklad, ki ga mora vsaka država varovati in ga ohranjati. Ko enkrat sorte ni več, je ne moremo več dobiti nazaj. Stare tradicionalne in avtohtone sorte vrtnin so se skozi obdobje svojega razvoja prilagajale našim podnebnim in življenjskim razmeram in so tako pridobile značilen okus ter okrepile odpornost proti boleznim in škodljivcem.

V Semenarni Ljubljana se zavedajo prednosti avtohtonih sort pred tujimi zaradi njihove prilagojenosti rastnim razmeram pri nas. Že vrsto let skrbijo in vzdržujejo večino teh sort. V ponudbi imajo najširši izbor avtohtonih in tradicionalnih sort vrtnin in poljščin, med katerimi so čebula, česen, fižol, korenje, motovilec, paprika, paradižnik, repa, solata, zelje, oljna buča, ajda, lucerna in krmna ogrščica. Ponosni so, da lahko aktivno sodelujejo pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Predstavljamo nekatere slovenske avtohtone sorte.

Čebula BELOKRANJKA

Zelo priljubljena avtohtona čebula v Beli krajini, po kateri je tudi dobila ime. Je značilne, za čebulo manj pogoste, podolgovate oblike. Njena velika prednost je tudi odlično skladiščenje. Srednje pozna sorta, s svetlo rjavimi luskolisti barve in belim mesom je ostrega a hkrati sladkega okusa po čebuli.

Čebula PTUJSKA RDEČA

Najbolj znana slovenska avtohtona sorta, ki ima geografsko zaščito pod imenom »Ptujski lük«. Čebula je ploščato okrogla, luskolisti so rjavi, rahlo rožnati, meso pa belo z rdečkastim nadihom. Okus je aromatičen in oster. Pri kuhanju hitro razpade, zato je nepogrešljiva pri pripravi čebulnih jedi.

Česen PTUJSKI SPOMLADANSKI

Je rahlo rdečkast, ima zelo močan in značilen vonj ter okus. Za česen je značilno, da za razvoj korenin potrebuje kratek dan, hladno zemljo in razlike med dnevno in nočno temperaturo. Tako naredi močan koreninski sistem, s tem pa tudi višji pridelek.

Fižol JABELSKI PISANEC

Srednje zgoden visoki fižol močne rasti. Uživamo pisana zrna, mlada ali suha., ki so odličnega okusa. Stroki so zeleni, ko zorijo so rdeče pisani.

Korenje LJUBLJANSKO RUMENO

Velik, svetlo rumen koren, pozna sorta, ki se odlično in dolgo skladišči. Primerna je za svežo rabo in za krmo živali ter ima veliko hranilno in krmno vrednost. Ni pa samo krmno korenje, saj vsaka dobra gospodinja ve, da je odlična domača juha ravno tista, v kateri je Ljubljansko rumeno korenje.

Motovilec ŽLIČAR

Ima srednje velike rozete z ovalnimi, temno zelenimi listi z rahlo navzgor zavihanim listnim robom, ki daje listu obliko žlice. Listi so gladki, svetleči in nekosmati s polnim okusom. Odlično prezimi, dolgo se ga reže, v cvet uhaja pozno.

Motovilec LJUBLJANSKI

Ima velike rozete s temno zelenim, ožjim listom. Odlično prezimi, listi so odličnega okusa. Najbolje se obnese v jesenski setvi, lahko pa ga sejemo tudi spomladi.

Paradižnik VAL

Slovenski paradižnik visoke in bujne rasti. Plodovi imajo značilno "srčasto" obliko, so mesnati, rožnato rdeče barve. Imajo zelo malo semen, zato so primerni za kuhanje mezge, prav tako tudi za pripravo solat. Val je izboljšana različica Volovskega srca, sorte, ki jo vsi poznamo.

Solata LEDA

Poletna slovenska krhkolistna solata, izboljšana Ljubljanska ledenka, ki dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet. Glave so velike in kompaktne. Listi so svetleče rumeno zelene barve, rob lista je valovit in nazobčan. Solata je zelo okusna. Sejemo jo lahko kot berivko. Sorto vzdržujemo v Sloveniji

30 DOMAČIH ZDRAVIL IZ KUHINJE

4/5/2014

 
1 Krči v nogah
Če nam krči v mečih pogosto prekinjajo spanec, spijmo pred spanjem kozarec
tonika. Kinin, ki ga tonik vsebuje, namreč preprečuje mišične krče in naš
spanec bo miren.

2 Krčne žile
Deset plodov divjega kostanja zmeljemo in damo v steklenico s širokim
vratom ali v steklen kozarec. Prelijemo z 2 dcl alkohola ali domačega
žganja. Steklenico pustimo na soncu sedem tednov, potem vsebino precedimo
in si izvleček vsak dan vtremo v noge.

3 Izkašljevanje
Dve glavici čebule skuhamo v litru vode. Ko se ohladi do mlačnega, dodamo
nekaj žlic medu in pijemo po požirkih. Lahko pa z medom tudi premažemo
polovico čebule, jo rahlo popražimo in pojemo.

4 Revma, artritis
Zjutraj in zvečer popijemo skodelico tople vode, v katero smo vmešali
žličko cimeta in dve žlici medu.

5 Bronhitis
Prepražimo dve žlički sladkorja, da se raztopi in karamelizira, potem ga
prelijemo s pol litra mleka. Ko zavre, dodamo ščep žajblja. Čez deset minut
precedimo in pijemo trikrat na dan.

6 Suhi kašelj
V žličko medu vmešamo ščepec belega ali črnega popra in uživamo štiri dni
2- do 3-krat na dan. Zelo dobro pomaga tudi, če črno redkev izdolbemo do
polovice in jo napolnimo z medom. Po žličko tega medu jemo trikrat na dan.

7 Hemoroidi
Včasih so to nadlogo zdravili samo z domačim zdravilom - s krompirjem in z
olivnim oljem. Krompir naribamo in prelijemo z olivnim oljem. Ščep te zmesi
zavijemo v tanko plast gaze in položimo na anus preko noči.

8 Krepitev imunskega sistema
Granatno jabolko pomaga pri boleznih srca in ožilja, preprečuje visok krvni
pritisk, ohranja gibljivost sklepov ... Najboljši je sveže iztisnjen sok.
Čaj iz lubja granatnega jabolka je odlično domače zdravilo proti driski.
Lubje posušimo pri sobni temperaturi in proti driski prekuhamo nekaj
koščkov v 2 dcl vode. Zavretek naj stoji pol ure, potem ga po požirkih
popijemo.

9 Visoka vročina
V vročo vodo damo žličko kajenskega popra, žličko sladkorja in sok kisle
pomaranče. Pomaga tudi čaj iz rmana - 1 čajna žlička na 2 dcl vode.

10 Zamašen nos
Skuhamo pet velikih glav čebule v dveh litrih vode, pustimo, da vre eno
uro, precedimo in malo ohladimo. Vmešamo pol skodelice meda in pijemo
večkrat na dan.

11 Boleče uho
Sesekljamo čebulo in jo zavijemo v gazo. Dva takšna obkladka damo na obe
ušesi in povijemo s trakom čez čelo, da ju pritrdimo.

12 Boleče grlo
Čez žličko sveže naribanega ingverja prelijemo 2,5 dcl vroče vode in
popijemo. Pomaga tudi, če grgramo solno raztopino trikrat na dan. Četrt
žličke soli raztopimo v 2 dcl mlačne vode.

13 Sirup proti holesterolu
Naribamo 20 dag čebule, 20 dag hrena, 3 cele bio limone in damo v 1,5 l
prekuhane vode, v kateri smo raztopili pol kilograma sladkorja. Pustimo v
zaprti steklenici s širokim vratom 14 dni, občasno pretresemo, nato pa
precedimo in shranimo v steklenico. Pred jedjo spijemo 3 ml tega napitka in
tako delamo vsaj tri tedne. Steklenico hranimo v hladilniku.

14 Zatekle veke
Pomagajo obloge iz ognjiča. Zavremo 1 dcl vode in z njo prelijemo 1 jedilno
žlico cvetov. Počakamo 10 minut, precedimo in z mlačnim čajem napojimo
bombažne blazinice in jih za nekaj minut položimo na zaprte oči.

15 Težave s sinusi
Vdihujemo nariban hren ali pa vsako jutro pojemo žličko hrena, pomešanega s
sokom polovice limone. V hrano dodajamo čili in kajenski poper. Večkrat
inhaliramo kapljice iglavcev ali evkaliptusa v vroči vodi.

16 Prehlad in gripa
Pol skodelice česna grobo nasekljamo in nalijemo toliko olivnega olja, da
je česen pokrit. Žličko mešanice užijemo trikrat na dan in lažje bomo
izkašljevali, tudi vneto grlo bo ozdravelo. Česen je odličen naravni
antibiotik.

17 Pomaranča za prebavo
Pomaranča je sijajno zdravilo za zdravljenje prebavnih tegob, ker je bogata
s hranili, ki lajšajo prebavne motnje. Za izboljšanje prebave je odlično
tudi grozdje.

18 Ingver pred obroki
Če žvečimo košček ingverja 5 do 10 minut pred obrokom, ne bomo imeli težav
s prebavo.

19 Meta za želodec
Metin čaj blaži bolečine v črevesju in blaži krče. Ima anestetski učinek na
sluznico želodca in zmanjšuje slabost.

20 Kumina proti napenjanju
Če imamo težave z vetrovi, z napenjanjem in napihnjenim trebuhom,
prežvečimo nekaj semen kumine in težave se bodo zmanjšale.

21 Zgaga
Vsi vemo, da pomaga soda bikarbona. Žličko sode raztopimo v pol skodelice
mlačne vode, v katero smo kanili nekaj kapljic limoninega soka. Sok
odpravlja pline, ki se ustvarijo pri stiku sode in želodčne kisline. Proti
zgagi pomaga tudi, če s kruhom pojemo pol glavice čebule.

22 Nožna kopel lajša migreno
Čeprav se zdi nepovezano, je dejstvo, da namakanje nog v topli vodi lajša
glavobol. Ko imamo noge v topli vodi, se zmanjša pritisk na žile v glavi.

23 Krči v trebuhu
Napitek iz drobno sesekljane čebule, ki smo jo prekuhali v mleku, je
odlično zdravilo proti krčem v trebuhu.

24 S tekočino proti glavobolu
Dehidracija je eden najpogostejših vzrokov za glavobol. Dva velika kozarca
vode lahko hitro pomagata. Pri glavobolu pomaga tudi izmenjavanje hladnih
in toplih obkladkov.

25 S krompirjem proti glavobolu
Ob močnem glavobolu uporabimo preizkušen postopek: velik krompir prerežemo
na polovico in z njim natremo čelo in sence. Ko se krompir osuši, bi
glavobol moral že izginiti.

26 Jabolčni kis pomaga proti zaprtju
Dve žlički domačega jabolčnega kisa vmešajte v pol skodelice tople vode.
Največji učinek bomo dosegli, če bomo mešanico popili zjutraj na tešče.

27 Zobobol
Zmešamo malo ingverja v prahu in popra, dodamo nekaj kapljic vode in dobro
premešamo. Zmes damo na košček bombaža in na boleči zob.

28 Sol proti bolečinam
Sol zmanjša kakršnekoli bolečine v ustni votlini. V skodelici tople vode
raztopimo žličko soli, žvrkljamo jo v ustih 30 sekund in izpljunemo.
Postopek ponovimo trikrat.

29 Slana kopel za stopala
Čim večkrat na teden si napravimo slano kopel za stopala. Uporabimo naravno
morsko sol. Slano okolje uničuje glivice, takšna kopel pa obenem zmanjšuje
znojenje nog in mehča kožo.

30 Napetost in stres
Po napornem dnevu ali stresnih situacijah si kanemo na prste malo olja
dišeče sivke in si s krožnimi gibi masiramo čelo in sence. Dišeče olje
najprej spodbudi živce, potem pa jih pomiri.

Zdravilni čemaž

4/5/2014

 
Pomlad je že tukaj, z njo pa tudi čemaž. 
Kaj vse lahko pripravimo iz njega, kako deluje, zakaj je zdrav, si lahko preberete v pripeti datoteki, morda boste dobili kakšno koristno informacijo in dobro idejo za zdrav obrok.
Zbrani kuharski recepti ČEMAŽ
File Size: 936 kb
File Type: doc
Download File

    RAZNOrazni 
    ČLANKI


    Iskalnik:


    Arhiv člankov:

    November 2014
    May 2014
    April 2014

Powered by Create your own unique website with customizable templates.