Avtohtona flora je zaklad, ki ga mora vsaka država varovati in ga ohranjati. Ko enkrat sorte ni več, je ne moremo več dobiti nazaj. Stare tradicionalne in avtohtone sorte vrtnin so se skozi obdobje svojega razvoja prilagajale našim podnebnim in življenjskim razmeram in so tako pridobile značilen okus ter okrepile odpornost proti boleznim in škodljivcem.
V Semenarni Ljubljana se zavedajo prednosti avtohtonih sort pred tujimi zaradi njihove prilagojenosti rastnim razmeram pri nas. Že vrsto let skrbijo in vzdržujejo večino teh sort. V ponudbi imajo najširši izbor avtohtonih in tradicionalnih sort vrtnin in poljščin, med katerimi so čebula, česen, fižol, korenje, motovilec, paprika, paradižnik, repa, solata, zelje, oljna buča, ajda, lucerna in krmna ogrščica. Ponosni so, da lahko aktivno sodelujejo pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Predstavljamo nekatere slovenske avtohtone sorte.
Čebula BELOKRANJKA
Zelo priljubljena avtohtona čebula v Beli krajini, po kateri je tudi dobila ime. Je značilne, za čebulo manj pogoste, podolgovate oblike. Njena velika prednost je tudi odlično skladiščenje. Srednje pozna sorta, s svetlo rjavimi luskolisti barve in belim mesom je ostrega a hkrati sladkega okusa po čebuli.
Čebula PTUJSKA RDEČA
Najbolj znana slovenska avtohtona sorta, ki ima geografsko zaščito pod imenom »Ptujski lük«. Čebula je ploščato okrogla, luskolisti so rjavi, rahlo rožnati, meso pa belo z rdečkastim nadihom. Okus je aromatičen in oster. Pri kuhanju hitro razpade, zato je nepogrešljiva pri pripravi čebulnih jedi.
Česen PTUJSKI SPOMLADANSKI
Je rahlo rdečkast, ima zelo močan in značilen vonj ter okus. Za česen je značilno, da za razvoj korenin potrebuje kratek dan, hladno zemljo in razlike med dnevno in nočno temperaturo. Tako naredi močan koreninski sistem, s tem pa tudi višji pridelek.
Fižol JABELSKI PISANEC
Srednje zgoden visoki fižol močne rasti. Uživamo pisana zrna, mlada ali suha., ki so odličnega okusa. Stroki so zeleni, ko zorijo so rdeče pisani.
Korenje LJUBLJANSKO RUMENO
Velik, svetlo rumen koren, pozna sorta, ki se odlično in dolgo skladišči. Primerna je za svežo rabo in za krmo živali ter ima veliko hranilno in krmno vrednost. Ni pa samo krmno korenje, saj vsaka dobra gospodinja ve, da je odlična domača juha ravno tista, v kateri je Ljubljansko rumeno korenje.
Motovilec ŽLIČAR
Ima srednje velike rozete z ovalnimi, temno zelenimi listi z rahlo navzgor zavihanim listnim robom, ki daje listu obliko žlice. Listi so gladki, svetleči in nekosmati s polnim okusom. Odlično prezimi, dolgo se ga reže, v cvet uhaja pozno.
Motovilec LJUBLJANSKI
Ima velike rozete s temno zelenim, ožjim listom. Odlično prezimi, listi so odličnega okusa. Najbolje se obnese v jesenski setvi, lahko pa ga sejemo tudi spomladi.
Paradižnik VAL
Slovenski paradižnik visoke in bujne rasti. Plodovi imajo značilno "srčasto" obliko, so mesnati, rožnato rdeče barve. Imajo zelo malo semen, zato so primerni za kuhanje mezge, prav tako tudi za pripravo solat. Val je izboljšana različica Volovskega srca, sorte, ki jo vsi poznamo.
Solata LEDA
Poletna slovenska krhkolistna solata, izboljšana Ljubljanska ledenka, ki dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet. Glave so velike in kompaktne. Listi so svetleče rumeno zelene barve, rob lista je valovit in nazobčan. Solata je zelo okusna. Sejemo jo lahko kot berivko. Sorto vzdržujemo v Sloveniji
V Semenarni Ljubljana se zavedajo prednosti avtohtonih sort pred tujimi zaradi njihove prilagojenosti rastnim razmeram pri nas. Že vrsto let skrbijo in vzdržujejo večino teh sort. V ponudbi imajo najširši izbor avtohtonih in tradicionalnih sort vrtnin in poljščin, med katerimi so čebula, česen, fižol, korenje, motovilec, paprika, paradižnik, repa, solata, zelje, oljna buča, ajda, lucerna in krmna ogrščica. Ponosni so, da lahko aktivno sodelujejo pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Predstavljamo nekatere slovenske avtohtone sorte.
Čebula BELOKRANJKA
Zelo priljubljena avtohtona čebula v Beli krajini, po kateri je tudi dobila ime. Je značilne, za čebulo manj pogoste, podolgovate oblike. Njena velika prednost je tudi odlično skladiščenje. Srednje pozna sorta, s svetlo rjavimi luskolisti barve in belim mesom je ostrega a hkrati sladkega okusa po čebuli.
Čebula PTUJSKA RDEČA
Najbolj znana slovenska avtohtona sorta, ki ima geografsko zaščito pod imenom »Ptujski lük«. Čebula je ploščato okrogla, luskolisti so rjavi, rahlo rožnati, meso pa belo z rdečkastim nadihom. Okus je aromatičen in oster. Pri kuhanju hitro razpade, zato je nepogrešljiva pri pripravi čebulnih jedi.
Česen PTUJSKI SPOMLADANSKI
Je rahlo rdečkast, ima zelo močan in značilen vonj ter okus. Za česen je značilno, da za razvoj korenin potrebuje kratek dan, hladno zemljo in razlike med dnevno in nočno temperaturo. Tako naredi močan koreninski sistem, s tem pa tudi višji pridelek.
Fižol JABELSKI PISANEC
Srednje zgoden visoki fižol močne rasti. Uživamo pisana zrna, mlada ali suha., ki so odličnega okusa. Stroki so zeleni, ko zorijo so rdeče pisani.
Korenje LJUBLJANSKO RUMENO
Velik, svetlo rumen koren, pozna sorta, ki se odlično in dolgo skladišči. Primerna je za svežo rabo in za krmo živali ter ima veliko hranilno in krmno vrednost. Ni pa samo krmno korenje, saj vsaka dobra gospodinja ve, da je odlična domača juha ravno tista, v kateri je Ljubljansko rumeno korenje.
Motovilec ŽLIČAR
Ima srednje velike rozete z ovalnimi, temno zelenimi listi z rahlo navzgor zavihanim listnim robom, ki daje listu obliko žlice. Listi so gladki, svetleči in nekosmati s polnim okusom. Odlično prezimi, dolgo se ga reže, v cvet uhaja pozno.
Motovilec LJUBLJANSKI
Ima velike rozete s temno zelenim, ožjim listom. Odlično prezimi, listi so odličnega okusa. Najbolje se obnese v jesenski setvi, lahko pa ga sejemo tudi spomladi.
Paradižnik VAL
Slovenski paradižnik visoke in bujne rasti. Plodovi imajo značilno "srčasto" obliko, so mesnati, rožnato rdeče barve. Imajo zelo malo semen, zato so primerni za kuhanje mezge, prav tako tudi za pripravo solat. Val je izboljšana različica Volovskega srca, sorte, ki jo vsi poznamo.
Solata LEDA
Poletna slovenska krhkolistna solata, izboljšana Ljubljanska ledenka, ki dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet. Glave so velike in kompaktne. Listi so svetleče rumeno zelene barve, rob lista je valovit in nazobčan. Solata je zelo okusna. Sejemo jo lahko kot berivko. Sorto vzdržujemo v Sloveniji
