VARUHI SEMENPozdravni nagovor Vandane Shive v Sisku 13.5. 2015
Zelo sem srečna, da sem prvič prišla na Hrvaško, dober dan. V besedni zvezi ‘dober dan’ je beseda ‘dan’, katere pomen je v našem jeziku zelo velik. Ko jo izrečemo s poudarkom na han, pomeni seme. Zato sem gibanje, ki sem ga ustanovila, poimenovala ‘Navdanya’, kar pomeni devet semen. Devet zato, ker po številki 9 pride ponovno 1, 10 – torej ne morete preko tega. In pomen devetih semen je do mene prišel od plemenskega vrtnarja, ki sem ga obiskala, da bi pri njem zbirala seme.
Opazovala sem kemijsko kmetijstvo, industrijsko kmetijstvo in ugotovila, da je pravzaprav monokultura mišljenja tista, ki nas prepriča v to, da proizvajamo več kot potrebujemo in tako uničujemo raznovrstnost. Kmetijstvo, ki pravzaprav uničuje, čeprav nas dejansko želi prepričati, da proizvaja več.
In zato sem začela slaviti pestrost, pestrost rastlin v šopku, pestrost povsod. Prav tako ljubim raznolikost v jezikih. Hrvaščina, ki je tako drugačna, da je ne razumem, a kljub temu ima tudi prizvok našega jezika hindujščine – sanskrta.
Tako sem odšla k temu vrtnarju, ki na malem polju vzgaja 9 rastlin. Mali, mali kmet na zelo oddaljenem območju, do katerega sem potovala 8 ur potem, ko sem prišla v Bangalore. In potem ga vprašam: »Vi vzgajate 9 rastlin,« in odgovoril mi je: »Da, Navdanya«. In sva se razgovorila. Med tem razgovorom me je presenetil s poznavanjem kozmologije, ki se ga ne bi sramovali niti doktorji na univerzah. Rekel je, da devet semen na njegovi njivi podpira devet planetov v osončju in hkrati odslikava raznovrstnost, ki je potrebna za ravnovesje v našem telesu, da le to ostane zdravo. Ko torej gojimo 9 rastlin, skrbimo za vesolje, rastline in hkrati tudi za zdravje. In to je točno to, kar delajo vsi ljudje, ki sem jih srečala na sejmu. Toda ‘dan’ ima še en pomen in to je ‘darilo’. Ko sprejemamo darila in obdarujemo eden drugega, ko se zahvaljujemo varuhu semena, noben varuh semena nikoli ne reče: to je moje lastništvo, moraš mi plačati tantieme za to seme.
Preživeli ste obdobje, ko je vojna najprej fizično razdrobila združeno državo in temu je sledila še ekonomska vojna, ki vam je ukradla še skupno lastništvo.
Obstaja meni zelo tuje razmišljanje, ki ga uporabljajo, da bi nas prepričali, kako bomo na tak način, torej s privatizacijo, rešili planet. Vendar je to narobe iz treh razlogov. Jaz sem se v to zbudila 1997, ko sem bila poklicana na sestanek o novem genetskem inženiringu. Češ da diskutiramo o prihodnosti, ki jo moramo ustvariti, rešitvi planeta in rešitvi pred vsemi katastrofami, ki nam grozijo. Dejansko pa je industrija že takrat imela načrt, kako prevzeti nadzor. In ta industrija, ki prevzema lastništvo semen, je ista industrija, ki nam prodaja strupe, pesticide in kemijska gnojila. Pesticidi in kemijska gnojila so stari manj kot 100 let. Z njimi so začeli v Hitlerjevih laboratorijih. To so bile iste tovarne, ki so proizvajale eksplozive in so nato začele proizvajati dušična gnojila. Čeprav to zrno graha, ko ga posejemo, za nas veže dušik iz zraka in to brezplačno. Vendar je ustvarjena iluzija da, če dušika ne bodo proizvajale tovarne, ni poti, da bi naša zemlja dobila dovolj dušika. In vsi pesticidi izhajajo iz zgodnjih strupenih plinov – plinov uporabljenih za ubijanje ljudi. Tako da ima kemijska agrikultura svoje izhodišče v vojni in jo nadaljuje skozi naš sistem prehranjevanja. Najprej je tu vojna proti raznolikosti, ker oni lahko obstajajo samo v monokulturi. Vendar ne uničujejo le raznolikosti gojenih rastlin, temveč tudi raznolikost opraševalcev, brez katerih ne bi imeli hrane. Ali talnih organizmov, brez katerih ravno tako ne bi imeli hrane, kajti oni so tisti, od katerih prihaja resnična rodnost zemlje. Preprostost mentalitete vojne je v tem, da vam ni potrebno poznati tistega, kar uničuješ. Mir in ljubezen zahtevata sočutje, zato se mir in ljubezen ne moreta udejanjiti brez spoznavanja osebe ali vrste, ki naj bi jo ljubili. Torej se dogaja vojna proti vsem potencialom zemlje in ljudi.
Po moji oceni je industrijska agrikultura, ki sta jo še pospešila globalizacija in liberalizem na svetovni ravni, že uničila 75 % planeta. 75 % vode, tal in biološke raznolikosti. In sedaj imamo nestabilno podnebje – slišim, da ste imeli lani poplave. Sama prihajam s Himalaje, lani smo imeli poplave, 20 000 ljudi je odplaknilo. Napisala sem knjigo »Zemlja, ne nafta« (Soil Not Oil) in v njej navajam, da 40 % toplogrednih plinov in onesnaženja izhaja iz industrijskega kmetijstva. Ogljikov dioksid iz preobilice porabe fosilnih goriv. Nato dušikovi oksidi, za katere vemo, da prihajajo iz avtomobilske proizvodnje. In tretji je metan, ki ga proizvajajo zaprte živali, namenjene proizvodnji mesa. Ko ti nestabilni faktorji prevzemajo svoje mesto, so ravno monokulture tiste, ki so uničene prve. Ravnokar imamo žetev in imeli smo številne nevihte, in marsikje je bila žetev uničena. Toda kmetje, ki sodelujejo z Navdanyo pravijo, da so njihove rastline preživele, ker so bile odpornejše, ker so bile vitalnejše. Lokalna semena so bolj zdrava, hrana pridelana iz njih je okusnejša in bolj hranljiva. In ni, da bi semena kdorkoli izumil. Kar torej povedo proizvajalci strupov, ko rečejo, da bodo seme proglasili za svoj izum, je to, da bodo lahko pobirali tantieme … in zaslužili. Na eni strani s prodajo semen, na drugi pa s prodajo strupov.
To je bil dan, ko sem se odločila, da bom začela reševati semena. In želim izraziti spoštovanje in se zahvaliti vsem iz tega področja, ki shranite vsako malo seme. Zato ker ni večjega dejanja, kot je reševanje malega semena. V tem semenu rešujete potencial za prihodnost. Rekli ste ‘ne’ privatizaciji življenja. Tako branite kulturo medsebojne menjave in obdarovanja. In hkrati proizvajate hrano, ki je najosnovnejša človeška potreba. Ali resnično obstaja možnost, da hrano ‘izboljšamo’ z umetnimi snovmi? Hrano, ki prihaja iz zemlje in iz resničnega semena?
Opazujemo epidemično rast rakastih obolenj po celem svetu, prav zaradi teh pesticidov. Genetski inženiring nam daje dve vrsti semen. Prvo, ki že v sebi vsebuje strup in drugo, odporno na herbicide, ki ga proizvaja proizvajalec semena. To je Monsanto. Glifosat je kemijsko ime, Roundup pa je blagovna znamka. Pred kakšnim mesecem je FAO objavila, da je potencialni karcinogen. Argentina, ki vzgaja ogromno Roundup soje, je ugotovila da se, kamorkoli posejejo Roundup, poveča število ljudi obolelih za rakom. Južnoameriške države se združujejo, da bi preprečile vdor Roundup semenja. In mislim, da bi bilo res dobro, če bi se tudi gojitelji semena v tej regiji povezovali in se borili proti Roundupu. Ker kot je pokazalo naše delo v Indiji – manj kemikalij uporabimo, več hrane proizvedemo. Manj kemikalij uporabimo, bolj zdrava je naša skupnost. Izpostavljeni ste bili vsem mogočim vojnam. Vendar v naši deželi poteka velik boj proti indijskim kmetom. Ker ko uporabljate semena, delate z zemljo, če vzgajate raznovrstne rastline, lahko proizvajate hrano brez stroškov. Če ne, se skupnost zadnjih 10 000 let ne bi mogla hraniti. Ti, ki nam poskušajo prodati ta semena in te strupe, nas poskušajo prepričati, da brez kupovanja ne moremo pridelati dovolj hrane.
Ko sem začela reševati semena, me je navdihnil Gandi, ki ga pri nas imenujemo oče naroda – on je namreč razplamtel osvobodilno gibanje za Indijo. In razlog, zakaj je zapustil Južno Afriko in se pridružil gibanju je, da so nam vladali Britanci, da smo bili sužnji Velike Britanije. Indija proizvaja najboljši tekstil, vendar je bila proizvodnja tekstila takrat v Indiji prepovedana. Zato, da se je tkanina lahko tkala v Angliji. Ujeli so Afričane, da so kot sužnji obdelovali plantaže bombaža v ZDA. Indijce so prisilili, da gojimo bombaž in barvilo modri indigo za tkanje v Angliji. In, tega še niste slišali, mojstrom tkalcem so rezali palce, tako da niso mogli tkati. Kajti palci so bili najpomembnejši del roke pri predenju in ti tkalci niso mogli nikogar več naučiti presti. In Gandi je rekel, dokler proizvajamo surovine, ki odhajajo v tujino in nato od njih kupujemo obleke, smo sužnji. Torej smo morali delati lastne obleke. Toda nihče več ni znal presti. Gandi je našel osemdesetletnico, ki ga je naučila presti. In nato je on učil druge. Kolovrat je naredil za simbol našega gibanja. Ko so se mu ljudje smejali, kako to misliš, da nam bo ta mali kos lesa prinesel svobodo, je odgovoril: »To je edino, kar imamo«. Naša moč leži v tem, da bo kolovrat v rokah vsake, tudi najrevnejše in najbolj na rob odrinjene ženske, ki bo doma lahko predla obleke v svoji mali koči. Šele potem bodo lahko osvobojeni milijoni. To je naša moč. Toda seveda je rekel tudi: »Ne kupujete britanskih oblačil, izdelujte svoja lastne oblačila«, torej je razglasil bojkot. Ko sem slišala te velike organizacije govoriti o lastništvu semen, sem dobila navdih iz Gandijevega dela. Torej hočejo, da bi pozabili, da je seme izvor življenja, da lahko kdorkoli izmed nas goji seme, da lahko vsak prideluje hrano. In drugi vidik našega gibanja je, da zavrnemo pojmovanje semen kot nekaj, kar nekdo poseduje, za kar lahko zaračunava tantieme. Seme pripada vsem, seme ne more biti privatno.
Tesno sem sodelovala s staro Indijsko komunistično partijo. Te dni jim ne gre zelo dobro, izgubili so veliko na volitvah. Zato lahko rečem, da obstaja samo en komunizem: to je skupna zemlja – to je edini pravi komunizem. In to skupno lastništvo zemlje mora biti drugačno od starega načina centraliziranja zemlje v lastništvu države. To je priznanje, da je vsako seme izvor lastne moči. Vsaka oseba je izvor lastne moči in to je moč, ki jo moramo sneti s povodca. Ker smo začeli shranjevati semena že v letu 1997 in smo ustvarili 120 skupnostnih semenskih bank, v katerih je bilo seme dobrina, ki smo jo lahko zamenjali, smo se bili sposobni odzvati na najrazličnejše? katastrofe. Ena je ekonomska katastrofa, vi jo doživljate na en način, naši kmetje pa jo doživljajo na drug način. Zelo tragičen način. Predvsem naši bombažni kmetovalci.
Ko je torej leta 1998 Monsanto, ki je sedaj največje organizacija na svetu na področju pridelave semen, (in je poskusil prejšnji teden kupiti drugega največjega pridelovalca semen, Singento), prišel v Indijo, je v Indijo prišel tako, da je zaobšel zakone. In vem, da se zelo trudijo, da bi na kakršenkoli nelegalen način prišli na tržišče vzhodne Evrope. Toda ker sem sodelovala pri pisanju tako nacionalnih kot mednarodnih zakonov, sem se takoj odločila, da preverim ali imajo dovoljenje za delo. In ga niso imeli. Tako sem jih tožila na Indijskem vrhovnem sodišču. Bili so zaustavljeni za 6 let. Vendar te orjaške organizacije delujejo samo na dva načina. Prvi je ta, da ukradejo navadnim ljudem. Drugi pa je, da pokvarijo vlade, da jim le-te pomagajo krasti. Tako da so na koncu dobili dovoljenja in nato so v petih letih prevzeli nadzor nad 95 % bombažnega semena. Uvedli so bombažno seme, ki že samo po sebi vsebuje strup. Če bi radi razumeli, kolikšni so profiti: cena bombažnega semena pred Monsantom je znašala 5 rupij za kilogram semena. Danes je cena bombažnega semena 4000 rupij za kilogram, to je več kot 70 000 % rast. Imajo indijski kmetje kar naenkrat 70 000 % več denarja? Ne. Prisilili so jih, da se podpisujejo na male koščke papirja in potem dobijo seme na kredit. In po dveh, treh letih, ko kmetje ne morejo plačati, so v dolgu. Takrat pridejo njihovi predstavniki in povejo, da je ‘ta zemlja sedaj naša’, ker niso plačal dolga. Nato kmetje odidejo na polje in končajo svoje življenje s pijem pesticida. Od 1995, ko se je to začelo, je samomor naredilo 300 000 indijskih kmetov. Jaz mislim, da je celo izguba enega samega življenja za povečanje profitov multinacionalk nesprejemljiva. In tako smo začeli hraniti semena hrane in bombaža.
Začeli smo delati s kmeti, da so začeli pridelovati svoje seme na ekološki način. Kmetje, ki pridelujejo svoje seme in izvajajo ekološko kmetijstvo, zaslužijo desetkrat več kot tisti, ki so ujeti v Monsantu. Ista monokultura uma pa pravi: če boš sejal bombaž, boš imel več bombaža. Jasno, da bo več bombaža. Vendar potem ne boš sejal hrane, žitaric, stročnic, zelenjave … Zato pravimo: »Ne merite monokultur, temveč merite raznolikosti.« Uvedli smo dva nova indikatorja. Prvič, ker naj bi bila hrana vir našega zdravja, moramo meriti hranljivost rastlin, ne pa odstotek dobička Monsanta. To imenujemo ‘zdravje na hektar’. In tako smo šteli semena in ocenjevali raznovrstnost in od kmetije do kmetije in izmerili, koliko hranil pridelamo na posameznih kulturah. Če bi bila vsa zemlja, ki jo sedaj obdelujemo z industrijskim kmetijstvom, obdelana na ekološki način, bi lahko nahranili dve Indiji. In potem smo rekli: kar naprej nam govorijo o denarju. Očitajo nam, da nimamo denarja. Seveda, vzeli ste nam vse kar imamo, vzeli ste nam zemljo, semena, službe, tovarne in še denar. Torej smo rekli: pa izmerimo resnične stroške industrijskega kmetijstva. Temu rečemo ‘bogastvo na hektar’. Mnogo Angležev se ne spominja, da njihova beseda ‘wealth’ prihaja iz ‘wellbeeing’, ‘beeing well’. V nobenem lokalnemu jeziku beseda ‘denar’ ni enaka kot bogastvo. Razen angleščine. Zato, ker je to jezik izkoriščevalcev Angležev v preteklosti, preko njih Američanov v sedanjosti – angleščina. Tako kot ustvarjajo zmedo z besedami, ustvarjajo zmedo v naših možganih. Torej vzeli so besedo, ki nam je pomenila ‘biti srečen, biti dobro’ in jo uporabili za označevanje posedovanja denarja. Nato so uvedli še bruto nacionalni dohodek (BDP). In nam seveda niso povedali, da je BDP merilo za to, kako hitro nam oligarhi kradejo. Nova študija Oxfama prikazuje, da je 80 najbogatejših zemljanov bogatejših kot najrevnejših 3.2 milijarde ljudi. Bogastvo teh 80-ih se nato deli s 3.2 milijarde in se reče: pa saj vsem vse raste. Če se bodo ti procesi nadaljevali, bodo na ta način nadzorovali 99 % ljudi. Vaše nekdaj industrijsko mesto je uničeno, vendar se bo to zgodilo vsem vasem, vsem mestom vsepovsod. Zato moramo razviti novo ekonomijo. Multinacionalke je ne bodo ustvarile, saj one od obstoječe ekonomije dobro zaslužijo. Prav tako tega ne bodo storili politiki ali oligarhi, saj so, če že niso eni in isti, pa vsaj prijatelji in vsi so dobro zaslužili. Torej bodo novo ekonomijo morali ustvariti ljudje in to iz dveh razlogov. Ker bo to boljša ekonomija, ker bo boljša za zemljo in ljudi. Beseda ekonomija izhaja iz grškega korena ‘oikos’, tudi beseda ekologija izhaja iz istega korena. Ekologija nas uči, kako deluje planet, naš dom, naša skupnost. Ekonomija naj bi bila upravljanje, utemeljeno na tem znanju. Današnja ekonomija ni ekonomija v tem pomenu, skrb za naš dom. Aristotel je ločil med dvema ekonomijama. Ekonomijo, ki je slonela na ekologiji je imenoval umetnost, sposobnost življenja. To čemur, ekonomija rečemo danes pa je imenoval ‘krematistika’ in jo opisoval kot umetnost ustvarjanja denarja. , Jaz pa bi dodala: umetnost ustvarjanja denarja s krajo od družbe in narave.
Tukaj imamo manifest, ki ga bo Irena prevedla v hrvaščino. Imenuje se Terra viva – naša zemlja, naša prihodnost. V njem prikazujemo, da današnja ekonomija sloni na ekstrakciji. Ekstrakciji dobrin in ljudi. S ciljem bogatenja tistih 80-ih. To ekonomijo želimo prevesti v krožno ekonomijo in na ta način začeti vračati naravi in družbi, saj šele ko vrnemo, ustvarimo pravo bogastvo. Vzemite seme, tu je recimo 100 semen graha. Vsako od njih mi bo dalo še 100 semen. To je ekonomija obilja, ko lahko sejemo, zbiramo, vzgajamo, delimo, obdržimo … Tu ni pomanjkanja. Pomanjkanje se ustvari, ko Monsanto in podobni rečejo: seme pripada meni. Ko ga uporabljate, mi morate plačati tantieme,ne smete ga uporabiti naslednje leto …. In tudi če vas bodo te naše tantieme stale življenja, kar se dogaja v Indiji, bomo mi kljub temu z ekstrakcijo nadaljevali.
Ker smo začeli shranjevati semena in ker gibanje za ohranitev semen raste vsepovsod, so vsaj nehali sanjati o tem, da bodo patentirali vsa semena. Pač pa so začeli uporabljati nov trik. Hočejo napisati zakon – in uspevajo, – ki bo preprečeval uporabo tradicionalnih semen, češ da so primitivna. Leta 2004 so poskusili v Indiji in že spet sem povlekla gandijevsko potezo in ta zakon je bil umaknjen. Gandi nas namreč ni učil samo izdelovati lastne obleke, temveč tudi to, da krivičnih zakonov ni treba upoštevati. Angleži so na primer rekli: »O, ti Indijci jedo veliko soli.« Seveda jo jemo, živimo v toplem podnebju, potrebujemo jo. In so Angleži razmišljali naprej. Tradicionalno pridobivanje soli bomo naredili nezakonito, ustvarili bomo monopol nad pridobivanjem soli, samo mi bomo pridobivali sol in tako fino zaslužili. In bi fino zaslužili, tako kot Monsanto zasluži tam, kjer monopolizira seme. Tako se je Gandi sprehodil do plaže, pridelal peščico soli iz morske vode in rekel: »Narava nam daje sol zastonj, mi jo potrebujemo za naše preživetje, zato bomo še naprej pridelovali sol, ne bomo spoštovali vašega zakona.« Ko so tako poskusil v Indiji narediti naša semena ilegalna, smo isto naredili s semeni, rekli smo: »Prejeli smo semena od narave, naših prednikov in babic. Še naprej jih bomo čuvali, uporabljali in izmenjevali. Ne bomo spoštovali zakonov, ki kriminalizirajo semena in naše dejavnosti. Ker zakoni, ki jih pišejo korporacije, so za nas nesprejemljivi. Spoštovali bomo zakone, ki jih piše narava, kjer se seme razmnožuje in obnavlja. Spoštovali bomo zakone, ki jih človeštvo piše o človekovih pravicah. Tako da ta zakon v Indiji nikoli ne bo sprejet. Lani so poskusili v Evropi in s pomočjo našega gibanja smo jih ustavili. Tako so se vrnili v ZDA, med svoje ljudi, in poskušajo njihovim varuhom semen razložiti, da je zbiranje in gojenje lastnega semena agriterorizem. Zato bomo šli nazaj v ZDA in jih spomnili, kako se boriti proti rasizmu, povedali jim bomo, kdo je bil Martin Luther King, ki se je učil od Gandija in rekli, da ne bomo spoštovali nepravičnih zakonov. Spomnili jih bomo, da ima človeštvo vedno pravico, da se ne pusti zapeljati v krivico.
Zaključila bi s pesmijo, ki me je navdihuje od samega začetka, napisal jo je Plestinec.
Lahko uničite vse kar imam,
ampak ne bom se predal.
Lahko posekate vsa drevesa in uničite moj dom,
vendar se ne bom predal.
Ker imam eno seme, ki ga bom shranil,
ga posadil in iz njega bo zraslo novo življenje.
http://4d.rtvslo.si/spored-4d/tvs1/2016-12-13/794072
http://tv-spored.siol.net/kanal/slo1/oddaja/vojna-za-semena/262998641/datum/20161213
