Društvo za zdravilne rastline ognjič Logatec
  • Domov
  • Novice
  • Članki
    • Recepti
    • Zelišča
    • Uporabni nasveti
    • Vrtnarski nasveti
    • Naravna kozmetika
    • Zdravo življenje
  • Kontakt
  • Forum

Semena-naše največje naravno bogastvo

14/12/2016

0 Comments

 

VARUHI SEMENPozdravni nagovor Vandane Shive v Sisku 13.5. 2015
Zelo sem srečna, da sem prvič prišla na Hrvaško, dober dan. V besedni zvezi ‘dober dan’ je beseda ‘dan’, katere pomen je v našem jeziku zelo velik. Ko jo izrečemo s poudarkom na han, pomeni seme. Zato sem gibanje, ki sem ga ustanovila, poimenovala ‘Navdanya’, kar pomeni devet semen. Devet zato, ker po številki 9 pride ponovno 1, 10 – torej ne morete preko tega. In pomen devetih semen je do mene prišel od plemenskega vrtnarja, ki sem ga obiskala, da bi pri njem zbirala seme.
Opazovala sem kemijsko kmetijstvo, industrijsko kmetijstvo in ugotovila, da je pravzaprav monokultura mišljenja tista, ki nas prepriča v to, da proizvajamo več kot potrebujemo in tako uničujemo raznovrstnost. Kmetijstvo, ki pravzaprav uničuje, čeprav nas dejansko želi prepričati, da proizvaja več.
In zato sem začela slaviti pestrost, pestrost rastlin v šopku, pestrost povsod. Prav tako ljubim raznolikost v jezikih. Hrvaščina, ki je tako drugačna, da je ne razumem, a kljub temu ima tudi prizvok našega jezika hindujščine – sanskrta.
Tako sem odšla k temu vrtnarju, ki na malem polju vzgaja 9 rastlin. Mali, mali kmet na zelo oddaljenem območju, do katerega sem potovala 8 ur potem, ko sem prišla v Bangalore. In potem ga vprašam: »Vi vzgajate 9 rastlin,« in odgovoril mi je: »Da, Navdanya«. In sva se razgovorila. Med tem razgovorom me je presenetil s poznavanjem kozmologije, ki se ga ne bi sramovali niti doktorji na univerzah. Rekel je, da devet semen na njegovi njivi podpira devet planetov v osončju in hkrati odslikava raznovrstnost, ki je potrebna za ravnovesje v našem telesu, da le to ostane zdravo. Ko torej gojimo 9 rastlin, skrbimo za vesolje, rastline in hkrati tudi za zdravje. In to je točno to, kar delajo vsi ljudje, ki sem jih srečala na sejmu. Toda ‘dan’ ima še en pomen in to je ‘darilo’. Ko sprejemamo darila in obdarujemo eden drugega, ko se zahvaljujemo varuhu semena, noben varuh semena nikoli ne reče: to je moje lastništvo, moraš mi plačati tantieme za to seme.
Preživeli ste obdobje, ko je vojna najprej fizično razdrobila združeno državo in temu je sledila še ekonomska vojna, ki vam je ukradla še skupno lastništvo.
Obstaja meni zelo tuje razmišljanje, ki ga uporabljajo, da bi nas prepričali, kako bomo na tak način, torej s privatizacijo, rešili planet. Vendar je to narobe iz treh razlogov. Jaz sem se v to zbudila 1997, ko sem bila poklicana na sestanek o novem genetskem inženiringu. Češ da diskutiramo o prihodnosti, ki jo moramo ustvariti, rešitvi planeta in rešitvi pred vsemi katastrofami, ki nam grozijo. Dejansko pa je industrija že takrat imela načrt, kako prevzeti nadzor. In ta industrija, ki prevzema lastništvo semen, je ista industrija, ki nam prodaja strupe, pesticide in kemijska gnojila. Pesticidi in kemijska gnojila so stari manj kot 100 let. Z njimi so začeli v Hitlerjevih laboratorijih. To so bile iste tovarne, ki so proizvajale eksplozive in so nato začele proizvajati dušična gnojila. Čeprav to zrno graha, ko ga posejemo, za nas veže dušik iz zraka in to brezplačno. Vendar je ustvarjena iluzija da, če dušika ne bodo proizvajale tovarne, ni poti, da bi naša zemlja dobila dovolj dušika. In vsi pesticidi izhajajo iz zgodnjih strupenih plinov – plinov uporabljenih za ubijanje ljudi. Tako da ima kemijska agrikultura svoje izhodišče v vojni in jo nadaljuje skozi naš sistem prehranjevanja. Najprej je tu vojna proti raznolikosti, ker oni lahko obstajajo samo v monokulturi. Vendar ne uničujejo le raznolikosti gojenih rastlin, temveč tudi raznolikost opraševalcev, brez katerih ne bi imeli hrane. Ali talnih organizmov, brez katerih ravno tako ne bi imeli hrane, kajti oni so tisti, od katerih prihaja resnična rodnost zemlje. Preprostost mentalitete vojne je v tem, da vam ni potrebno poznati tistega, kar uničuješ. Mir in ljubezen zahtevata sočutje, zato se mir in ljubezen ne moreta udejanjiti brez spoznavanja osebe ali vrste, ki naj bi jo ljubili. Torej se dogaja vojna proti vsem potencialom zemlje in ljudi.
Po moji oceni je industrijska agrikultura, ki sta jo še pospešila globalizacija in liberalizem na svetovni ravni, že uničila 75 % planeta. 75 % vode, tal in biološke raznolikosti. In sedaj imamo nestabilno podnebje – slišim, da ste imeli lani poplave. Sama prihajam s Himalaje, lani smo imeli poplave, 20 000 ljudi je odplaknilo. Napisala sem knjigo »Zemlja, ne nafta« (Soil Not Oil) in v njej navajam, da 40 % toplogrednih plinov in onesnaženja izhaja iz industrijskega kmetijstva. Ogljikov dioksid iz preobilice porabe fosilnih goriv. Nato dušikovi oksidi, za katere vemo, da prihajajo iz avtomobilske proizvodnje. In tretji je metan, ki ga proizvajajo zaprte živali, namenjene proizvodnji mesa. Ko ti nestabilni faktorji prevzemajo svoje mesto, so ravno monokulture tiste, ki so uničene prve. Ravnokar imamo žetev in imeli smo številne nevihte, in marsikje je bila žetev uničena. Toda kmetje, ki sodelujejo z Navdanyo pravijo, da so njihove rastline preživele, ker so bile odpornejše, ker so bile vitalnejše. Lokalna semena so bolj zdrava, hrana pridelana iz njih je okusnejša in bolj hranljiva. In ni, da bi semena kdorkoli izumil. Kar torej povedo proizvajalci strupov, ko rečejo, da bodo seme proglasili za svoj izum, je to, da bodo lahko pobirali tantieme … in zaslužili. Na eni strani s prodajo semen, na drugi pa s prodajo strupov.
To je bil dan, ko sem se odločila, da bom začela reševati semena. In želim izraziti spoštovanje in se zahvaliti vsem iz tega področja, ki shranite vsako malo seme. Zato ker ni večjega dejanja, kot je reševanje malega semena. V tem semenu rešujete potencial za prihodnost. Rekli ste ‘ne’ privatizaciji življenja. Tako branite kulturo medsebojne menjave in obdarovanja. In hkrati proizvajate hrano, ki je najosnovnejša človeška potreba. Ali resnično obstaja možnost, da hrano ‘izboljšamo’ z umetnimi snovmi? Hrano, ki prihaja iz zemlje in iz resničnega semena?
Opazujemo epidemično rast rakastih obolenj po celem svetu, prav zaradi teh pesticidov. Genetski inženiring nam daje dve vrsti semen. Prvo, ki že v sebi vsebuje strup in drugo, odporno na herbicide, ki ga proizvaja proizvajalec semena. To je Monsanto. Glifosat je kemijsko ime, Roundup pa je blagovna znamka. Pred kakšnim mesecem je FAO objavila, da je potencialni karcinogen. Argentina, ki vzgaja ogromno Roundup soje, je ugotovila da se, kamorkoli posejejo Roundup, poveča število ljudi obolelih za rakom. Južnoameriške države se združujejo, da bi preprečile vdor Roundup semenja. In mislim, da bi bilo res dobro, če bi se tudi gojitelji semena v tej regiji povezovali in se borili proti Roundupu. Ker kot je pokazalo naše delo v Indiji – manj kemikalij uporabimo, več hrane proizvedemo. Manj kemikalij uporabimo, bolj zdrava je naša skupnost. Izpostavljeni ste bili vsem mogočim vojnam. Vendar v naši deželi poteka velik boj proti indijskim kmetom. Ker ko uporabljate semena, delate z zemljo, če vzgajate raznovrstne rastline, lahko proizvajate hrano brez stroškov. Če ne, se skupnost zadnjih 10 000 let ne bi mogla hraniti. Ti, ki nam poskušajo prodati ta semena in te strupe, nas poskušajo prepričati, da brez kupovanja ne moremo pridelati dovolj hrane.
Ko sem začela reševati semena, me je navdihnil Gandi, ki ga pri nas imenujemo oče naroda – on je namreč razplamtel osvobodilno gibanje za Indijo. In razlog, zakaj je zapustil Južno Afriko in se pridružil gibanju je, da so nam vladali Britanci, da smo bili sužnji Velike Britanije. Indija proizvaja najboljši tekstil, vendar je bila proizvodnja tekstila takrat v Indiji prepovedana. Zato, da se je tkanina lahko tkala v Angliji. Ujeli so Afričane, da so kot sužnji obdelovali plantaže bombaža v ZDA. Indijce so prisilili, da gojimo bombaž in barvilo modri indigo za tkanje v Angliji. In, tega še niste slišali, mojstrom tkalcem so rezali palce, tako da niso mogli tkati. Kajti palci so bili najpomembnejši del roke pri predenju in ti tkalci niso mogli nikogar več naučiti presti. In Gandi je rekel, dokler proizvajamo surovine, ki odhajajo v tujino in nato od njih kupujemo obleke, smo sužnji. Torej smo morali delati lastne obleke. Toda nihče več ni znal presti. Gandi je našel osemdesetletnico, ki ga je naučila presti. In nato je on učil druge. Kolovrat je naredil za simbol našega gibanja. Ko so se mu ljudje smejali, kako to misliš, da nam bo ta mali kos lesa prinesel svobodo, je odgovoril: »To je edino, kar imamo«. Naša moč leži v tem, da bo kolovrat v rokah vsake, tudi najrevnejše in najbolj na rob odrinjene ženske, ki bo doma lahko predla obleke v svoji mali koči. Šele potem bodo lahko osvobojeni milijoni. To je naša moč. Toda seveda je rekel tudi: »Ne kupujete britanskih oblačil, izdelujte svoja lastne oblačila«, torej je razglasil bojkot. Ko sem slišala te velike organizacije govoriti o lastništvu semen, sem dobila navdih iz Gandijevega dela. Torej hočejo, da bi pozabili, da je seme izvor življenja, da lahko kdorkoli izmed nas goji seme, da lahko vsak prideluje hrano. In drugi vidik našega gibanja je, da zavrnemo pojmovanje semen kot nekaj, kar nekdo poseduje, za kar lahko zaračunava tantieme. Seme pripada vsem, seme ne more biti privatno.
Tesno sem sodelovala s staro Indijsko komunistično partijo. Te dni jim ne gre zelo dobro, izgubili so veliko na volitvah. Zato lahko rečem, da obstaja samo en komunizem: to je skupna zemlja – to je edini pravi komunizem. In to skupno lastništvo zemlje mora biti drugačno od starega načina centraliziranja zemlje v lastništvu države. To je priznanje, da je vsako seme izvor lastne moči. Vsaka oseba je izvor lastne moči in to je moč, ki jo moramo sneti s povodca. Ker smo začeli shranjevati semena že v letu 1997 in smo ustvarili 120 skupnostnih semenskih bank, v katerih je bilo seme dobrina, ki smo jo lahko zamenjali, smo se bili sposobni odzvati na najrazličnejše? katastrofe. Ena je ekonomska katastrofa, vi jo doživljate na en način, naši kmetje pa jo doživljajo na drug način. Zelo tragičen način. Predvsem naši bombažni kmetovalci.
Ko je torej leta 1998 Monsanto, ki je sedaj največje organizacija na svetu na področju pridelave semen, (in je poskusil prejšnji teden kupiti drugega največjega pridelovalca semen, Singento), prišel v Indijo, je v Indijo prišel tako, da je zaobšel zakone. In vem, da se zelo trudijo, da bi na kakršenkoli nelegalen način prišli na tržišče vzhodne Evrope. Toda ker sem sodelovala pri pisanju tako nacionalnih kot mednarodnih zakonov, sem se takoj odločila, da preverim ali imajo dovoljenje za delo. In ga niso imeli. Tako sem jih tožila na Indijskem vrhovnem sodišču. Bili so zaustavljeni za 6 let. Vendar te orjaške organizacije delujejo samo na dva načina. Prvi je ta, da ukradejo navadnim ljudem. Drugi pa je, da pokvarijo vlade, da jim le-te pomagajo krasti. Tako da so na koncu dobili dovoljenja in nato so v petih letih prevzeli nadzor nad 95 % bombažnega semena. Uvedli so bombažno seme, ki že samo po sebi vsebuje strup. Če bi radi razumeli, kolikšni so profiti: cena bombažnega semena pred Monsantom je znašala 5 rupij za kilogram semena. Danes je cena bombažnega semena 4000 rupij za kilogram, to je več kot 70 000 % rast. Imajo indijski kmetje kar naenkrat 70 000 % več denarja? Ne. Prisilili so jih, da se podpisujejo na male koščke papirja in potem dobijo seme na kredit. In po dveh, treh letih, ko kmetje ne morejo plačati, so v dolgu. Takrat pridejo njihovi predstavniki in povejo, da je ‘ta zemlja sedaj naša’, ker niso plačal dolga. Nato kmetje odidejo na polje in končajo svoje življenje s pijem pesticida. Od 1995, ko se je to začelo, je samomor naredilo 300 000 indijskih kmetov. Jaz mislim, da je celo izguba enega samega življenja za povečanje profitov multinacionalk nesprejemljiva. In tako smo začeli hraniti semena hrane in bombaža.
Začeli smo delati s kmeti, da so začeli pridelovati svoje seme na ekološki način. Kmetje, ki pridelujejo svoje seme in izvajajo ekološko kmetijstvo, zaslužijo desetkrat več kot tisti, ki so ujeti v Monsantu. Ista monokultura uma pa pravi: če boš sejal bombaž, boš imel več bombaža. Jasno, da bo več bombaža. Vendar potem ne boš sejal hrane, žitaric, stročnic, zelenjave … Zato pravimo: »Ne merite monokultur, temveč merite raznolikosti.« Uvedli smo dva nova indikatorja. Prvič, ker naj bi bila hrana vir našega zdravja, moramo meriti hranljivost rastlin, ne pa odstotek dobička Monsanta. To imenujemo ‘zdravje na hektar’. In tako smo šteli semena in ocenjevali raznovrstnost in od kmetije do kmetije in izmerili, koliko hranil pridelamo na posameznih kulturah. Če bi bila vsa zemlja, ki jo sedaj obdelujemo z industrijskim kmetijstvom, obdelana na ekološki način, bi lahko nahranili dve Indiji. In potem smo rekli: kar naprej nam govorijo o denarju. Očitajo nam, da nimamo denarja. Seveda, vzeli ste nam vse kar imamo, vzeli ste nam zemljo, semena, službe, tovarne in še denar. Torej smo rekli: pa izmerimo resnične stroške industrijskega kmetijstva. Temu rečemo ‘bogastvo na hektar’. Mnogo Angležev se ne spominja, da njihova beseda ‘wealth’ prihaja iz ‘wellbeeing’, ‘beeing well’. V nobenem lokalnemu jeziku beseda ‘denar’ ni enaka kot bogastvo. Razen angleščine. Zato, ker je to jezik izkoriščevalcev Angležev v preteklosti, preko njih Američanov v sedanjosti – angleščina. Tako kot ustvarjajo zmedo z besedami, ustvarjajo zmedo v naših možganih. Torej vzeli so besedo, ki nam je pomenila ‘biti srečen, biti dobro’ in jo uporabili za označevanje posedovanja denarja. Nato so uvedli še bruto nacionalni dohodek (BDP). In nam seveda niso povedali, da je BDP merilo za to, kako hitro nam oligarhi kradejo. Nova študija Oxfama prikazuje, da je 80 najbogatejših zemljanov bogatejših kot najrevnejših 3.2 milijarde ljudi. Bogastvo teh 80-ih se nato deli s 3.2 milijarde in se reče: pa saj vsem vse raste. Če se bodo ti procesi nadaljevali, bodo na ta način nadzorovali 99 % ljudi. Vaše nekdaj industrijsko mesto je uničeno, vendar se bo to zgodilo vsem vasem, vsem mestom vsepovsod. Zato moramo razviti novo ekonomijo. Multinacionalke je ne bodo ustvarile, saj one od obstoječe ekonomije dobro zaslužijo. Prav tako tega ne bodo storili politiki ali oligarhi, saj so, če že niso eni in isti, pa vsaj prijatelji in vsi so dobro zaslužili. Torej bodo novo ekonomijo morali ustvariti ljudje in to iz dveh razlogov. Ker bo to boljša ekonomija, ker bo boljša za zemljo in ljudi. Beseda ekonomija izhaja iz grškega korena ‘oikos’, tudi beseda ekologija izhaja iz istega korena. Ekologija nas uči, kako deluje planet, naš dom, naša skupnost. Ekonomija naj bi bila upravljanje, utemeljeno na tem znanju. Današnja ekonomija ni ekonomija v tem pomenu, skrb za naš dom. Aristotel je ločil med dvema ekonomijama. Ekonomijo, ki je slonela na ekologiji je imenoval umetnost, sposobnost življenja. To čemur, ekonomija rečemo danes pa je imenoval ‘krematistika’ in jo opisoval kot umetnost ustvarjanja denarja. , Jaz pa bi dodala: umetnost ustvarjanja denarja s krajo od družbe in narave.
Tukaj imamo manifest, ki ga bo Irena prevedla v hrvaščino. Imenuje se Terra viva – naša zemlja, naša prihodnost. V njem prikazujemo, da današnja ekonomija sloni na ekstrakciji. Ekstrakciji dobrin in ljudi. S ciljem bogatenja tistih 80-ih. To ekonomijo želimo prevesti v krožno ekonomijo in na ta način začeti vračati naravi in družbi, saj šele ko vrnemo, ustvarimo pravo bogastvo. Vzemite seme, tu je recimo 100 semen graha. Vsako od njih mi bo dalo še 100 semen. To je ekonomija obilja, ko lahko sejemo, zbiramo, vzgajamo, delimo, obdržimo … Tu ni pomanjkanja. Pomanjkanje se ustvari, ko Monsanto in podobni rečejo: seme pripada meni. Ko ga uporabljate, mi morate plačati tantieme,ne smete ga uporabiti naslednje leto …. In tudi če vas bodo te naše tantieme stale življenja, kar se dogaja v Indiji, bomo mi kljub temu z ekstrakcijo nadaljevali.
Ker smo začeli shranjevati semena in ker gibanje za ohranitev semen raste vsepovsod, so vsaj nehali sanjati o tem, da bodo patentirali vsa semena. Pač pa so začeli uporabljati nov trik. Hočejo napisati zakon – in uspevajo, – ki bo preprečeval uporabo tradicionalnih semen, češ da so primitivna. Leta 2004 so poskusili v Indiji in že spet sem povlekla gandijevsko potezo in ta zakon je bil umaknjen. Gandi nas namreč ni učil samo izdelovati lastne obleke, temveč tudi to, da krivičnih zakonov ni treba upoštevati. Angleži so na primer rekli: »O, ti Indijci jedo veliko soli.« Seveda jo jemo, živimo v toplem podnebju, potrebujemo jo. In so Angleži razmišljali naprej. Tradicionalno pridobivanje soli bomo naredili nezakonito, ustvarili bomo monopol nad pridobivanjem soli, samo mi bomo pridobivali sol in tako fino zaslužili. In bi fino zaslužili, tako kot Monsanto zasluži tam, kjer monopolizira seme. Tako se je Gandi sprehodil do plaže, pridelal peščico soli iz morske vode in rekel: »Narava nam daje sol zastonj, mi jo potrebujemo za naše preživetje, zato bomo še naprej pridelovali sol, ne bomo spoštovali vašega zakona.« Ko so tako poskusil v Indiji narediti naša semena ilegalna, smo isto naredili s semeni, rekli smo: »Prejeli smo semena od narave, naših prednikov in babic. Še naprej jih bomo čuvali, uporabljali in izmenjevali. Ne bomo spoštovali zakonov, ki kriminalizirajo semena in naše dejavnosti. Ker zakoni, ki jih pišejo korporacije, so za nas nesprejemljivi. Spoštovali bomo zakone, ki jih piše narava, kjer se seme razmnožuje in obnavlja. Spoštovali bomo zakone, ki jih človeštvo piše o človekovih pravicah. Tako da ta zakon v Indiji nikoli ne bo sprejet. Lani so poskusili v Evropi in s pomočjo našega gibanja smo jih ustavili. Tako so se vrnili v ZDA, med svoje ljudi, in poskušajo njihovim varuhom semen razložiti, da je zbiranje in gojenje lastnega semena agriterorizem. Zato bomo šli nazaj v ZDA in jih spomnili, kako se boriti proti rasizmu, povedali jim bomo, kdo je bil Martin Luther King, ki se je učil od Gandija in rekli, da ne bomo spoštovali nepravičnih zakonov. Spomnili jih bomo, da ima človeštvo vedno pravico, da se ne pusti zapeljati v krivico.
Zaključila bi s pesmijo, ki me je navdihuje od samega začetka, napisal jo je Plestinec.
Lahko uničite vse kar imam,
ampak ne bom se predal.
Lahko posekate vsa drevesa in uničite moj dom,
vendar se ne bom predal.
Ker imam eno seme, ki ga bom shranil,
ga posadil in iz njega bo zraslo novo življenje.


http://4d.rtvslo.si/spored-4d/tvs1/2016-12-13/794072
http://tv-spored.siol.net/kanal/slo1/oddaja/vojna-za-semena/262998641/datum/20161213
0 Comments

Semena- kako jih pridobimo

10/7/2015

0 Comments

 
Iz slabega semena zrastejo le težave!

V večini priročnikov za vrtičkarje ni napotkov o vzgoji semen. V otroških knjigah biologije učijo, da rastlina zraste in naredi seme, ki ga poberemo in spet posejemo. Enostavno, vendar ne deluje.

Večina vrtnin naredi semena, iz katerih naslednje leto vzklije nekaj, kar je daleč od tistega, kar bi radi videli. Delno za to poskrbi industrija semen, ki bi nas rada prisila, da semena vedno znova kupujemo. Umetno obdelane rastline niti ne zmorejo narediti dobrega semena. So kot petarda, ki zmore le en pok. V njih ni toliko moči, da bi s svojo vitalnostjo naredile seme in s tem omogočile, da se krog znova zavrti. Rastline iz semen teh rastlin so, milo rečeno, čudne.

Naša tehnologija lahko naredi robote, ki se sprehajajo po Marsu, vendar vsa naša razvita biotehnologija ne zmore narediti tistega, kar so civilizacije pred nami že poznale. Seme pšenice (imenovali so jo Oziris), ki so ga našli v egipčanskih piramidah, je vzkalilo po 4.000 letih. In še več, iz enega semena je zraslo 40 klasov in na vsakem je bilo povprečno 150 zrn. Torej 6.000 zrn iz enega semena! Ta dokaz superiornosti starih civilizacij lahko vidite v raziskovalnem centru ge. Marie Thun, kjer so pšenico Oziris ponovno vzgojili in jo še naprej obnavljajo z enakim uspehom.

Zlata sredina!

Ga. Maria Thun se že več desetletij ukvarja z raziskovanjem žlahtnjenja semen. Ugotovili so, da ima največ življenjske energije plod, ki je obran s sredine rastline (npr. visoki fižol, paradižnik in podobno). Ko pobiramo seme, je najbolje pobirati semena na sredini (npr. šesta vrsta v klasu žita; zrna, ki so v sredini grahovega in fižolovega stroka, seme, ki je na sredini bučke in podobno). Tudi pri regeneraciji krompirja se je pokazalo, da so bile najboljše rastline vzgojene iz očesca, vzetega na sredini rastline.

Seme bo najboljše, če ste rastlino vzgojili do polne zrelosti v skladu z biodinamičnim setvenim koledarjem: npr. korenček ste posejali in obdelovali na dan za korenino, solatnice na dan za list in podobno. Ko je rastlina dosegla svojo zrelost, pa jo začnete obdelovati le na dan za plod/seme. Tako se vsa energija počasi nabira v semenu. Poskusi ge. Thun so pokazali, da rastline ni priporočljivo od samega začetka obdelovati na dan za seme!

 Ni semena brez korenine!

Na kakovost semena vpliva veliko faktorjev. Med njimi je globina koreninskega sistema, ki ga rastlina lahko razvije. Poskusi so pokazali, da imajo rastline, ki razvijejo plitke korenine (kar so vse umetno gnojene rastline), zelo slaba semena. Zato biodinamiki uporabljajo preparat gnoj iz roga, ki omogoča da npr. korenček in čebula oblikujeta korenine več kot  meter in pol  globoko.

Kaj je tisto, kar rastline dobijo v globini in česar ni na površju? To so kamenine in kristali, ki, ob delovanju planetov, rastlini dajejo posebno energijo,  potrebno za oblikovanje dobrega semena.

O tem ne slišimo pogosto, zato se  mogoče zdi nenavadno. Vplive lune vidimo v plimi in oseki in pritisku vode v rastlini. Zato jih sprejemamo kot realne. Enako je z vplivi sonca. Delovanja ostalih planetov ne vidimo z golim očesom, vendar to ne ovira njihovega delovanja. Celo uradna znanost priznava, da imajo planeti vlogo pri delovanju določenih mineralov. Tako v času spomladanskega enakonočja pod vplivom Saturna v rastlinah delujejo procesi kalcija. Takrat zacveti regrat, ki v sebi nosi veliko kalcija.

Ko pride sonce pred ozvezdje Ovna (18.4 - 14.5), deluje iz okolja predvsem silicij (takrat ga je naenkrat v rastlinah več kot ponavadi). Ko gre sonce pred ozvezdje Bika (14.5 do 21.6), imamo v tleh najmočnejšo vezavo dušika. Ne preseneča, da takrat naši vrtovi kar podivjajo v rasti.

 Naša tla potrebujejo bazalt

Na kakovost semen vpliva tudi struktura tal. Kamninska podlaga v Sloveniji je kalcij. Naša rodovitna zemlja je nastala iz gline, ki je posledica razpada kalcija. Po razvrstitvi epoh v nastajanju zemlje, kot jih je predstavil dr. Rudolf Steiner, so slovenska tla nastala v tretji epohi. Našim kamninam manjka tisto, kar so tla našega planeta dobila v četrti epohi – to so kristalne snovi. Če želimo pridelati zdrava semena, je zato treba elemente iz četrte epohe dodajati. Najbolj priporočljiv za naša tla je bazaltni pesek premera nekaj milimetrov.

Za konec pa še ena nekoliko bolj nevsakdanja ugotovitev. Čas od 24. 12. do 6. 1. ima pri regeneraciji semen posebno vlogo. Če semena v tem času shranimo v dobro zaprtih kozarcih in jih zakopljemo v zemljo, bodo v času planetnih postavitev, ki so prisotna v tem času, nabrala veliko novih moči za prihodnost.

Delo s semeni zahteva veliko znanja in potrpljenja, vendar bomo imeli toliko manj opravka z odpravljanjem bolezni, za katerimi trpijo rastline, vzgojene iz "oslabelih" semen, kolikor bolj se bomo s semeni potrudili.

Tudi v Sloveniji je vse več ljudi, ki se zavedajo pomena ohranjanja kakovostnih avtohtonih semen. Če dobri volji dodamo še nekaj potrebnega znanja in izkušenj, bo rezultat še boljši.

Vir: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=577

0 Comments

Rez jagodičevja

3/4/2015

0 Comments

 
Rez jagodičevja

Veliko jagodičevja že pred začetkom pomladi pripravimo na novo sezono z ustrezno zimsko rezjo. Na ta način oblikujemo primerno obliko grmov, starost posameznih poganjkov in odprto ter osončeno krošnjo. Za sočne plodove z veliko vitamina C poskrbimo s primernim gnojenjem. Najbolje je pognojiti s kakovostnim organskim gnojilom plantella organik, saj bo tako jagodičevje imelo celo rastno sezono na voljo dovolj hranil. Vse jagodičevje najbolje uspeva v lahkih, dobro humoznih in rahlo kislih tleh.

 Črni ribez

 V zimskem času okoli februarja, marca, ko so rastline v mirovanju, opravimo zimsko rez. Črni ribez zelo enostavno ločimo od drugih ribezov po vonju. Nežno podrgnemo po lesu in brstih in prste povohamo, črni ribez ima zelo prijeten, specifičen vonj, medtem ko ga ostali nimajo. 


Pri črnem ribezu so posamezna stebla rodna 4 leta, potem jih je potrebno nadomestiti z novimi. Stebla vedno izrezujemo tako, da vstavimo škarje v zemljo in izrežemo poganjek.

 Stebel nikoli ne krajšamo, saj z delanjem takih ran izpostavimo ribez škodljivcu steklokrilki, katere ličinka se hrani znotraj ribeza in potuje po njegovem strženu in hitro uniči cel grm. Če so rezi res nujni, jih dobro zamažemo s kakovostno cepilno smolo bio plnatella arbosan, ki se hitro strdi in ne poka.

 V enem grmu ribeza imamo okoli 12 stebel, med katerimi kolobarimo. To pomeni, da imamo nekaj 4-letnih, 3-letnih, vse do par enoletnih.

Rdeči in rumeni ribez

 Pri rdečem ribezu imamo v grmu tako kot pri črnem okoli 12 poganjkov. Razlika je v tem, da so njegovi poganjki lahko rodni 6 - 8 let. Prav tako stare poganjke izrezujemo in jih nadomestimo z novimi. Poganjke lahko krajšamo in režemo po želji, gledamo na to, da je celoten grm lepo odprt in dobro osončen za lepe in sočne plodove.

Dolge enoletne poganjke lahko prikrajšamo za tretjino, saj bomo tako dobili lepe in debele jagode.

 Kosmulje

Pri kosmuljah se je dobro obrezovanja lotiti redno na začetku vsake sezone. Ker imajo zelo veliko močnih trnov, je koristno uporabiti rokavice in sredino grma dobro razredčiti. Vse veje, ki se prepletajo v sredini grma, temeljito razredčimo in porežemo. Z zimsko rezjo vso novo rast na vodilnih vejah skrajšamo za polovico. Prav tako skrajšamo stranske poganjke.

Goji jagode

Goji jagode lahko gojimo v obliki drevesa, grma ali popenjalke. Ko jo gojimo v obliki grma, ji damo za oporo kol, na katerega privezujemo nekaj najmočnejših poganjkov. Pri drevesasti obliki izberemo le najmočnejši poganjek, katerega vzgojimo v drevo, vse ostale izrežemo. Pri popenjalki postavimo oporo, po kateri vodimo nekaj poganjkov in jo lahko vzgajamo v primerno veliki posodi.

 Pri vseh vzgojnih oblikah izrezujemo navpično rastoče poganjke. Izrezujemo tiste, ki rastejo ven iz koreninskega vratu in krajšamo ali izrezujemo tiste, ki so predolgi in pridejo skoraj do tal, saj se hitro ukoreninijo.

  Če imamo le eno rastlino ali dve, lahko za enostavno gnojenje uporabimo organsko gnojilo bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje, katerega 1 kg zadostuje za 5 m2.

 Ameriška borovnica

Za uspešno rast in razvoj potrebujejo ameriške borovnice primerno zemljo s kislim pH. Zato pri sajenju v vrt ali veliko posodo uporabimo plantella specialno zemljo za rododendrone, ki ima kisel pH in dobro strukturo za močno ukoreninjenje. Zmešamo jo z vrtno zemljo, ki mora vsebovati nekaj glinenih delcev, da se hranila bolje vežejo v mešanici zemlje.

 Posamezni poganjki so rodni 6 - 8 let, nato rodnost močno pade in jih je potrebno izrezati in nadomestiti z novimi. Izrezujemo in krajšamo poganjke tako, da je sredina grma lepo osončena in odprta. Poganjkov na glavnih in stranskih vejah ne krajšamo, saj ameriška borovnica vedno rodi na koncu poganjkov. Za ohranjanje kislega pH tal uporabljamo kakovostno plantella specialno gnojilo za rododendrone.

 Aronija

 Aronija je vedno bolj pogost del našega sadnega vrta in tudi okrasnega, saj zelo lepo cveti, ima zanimive plodove ter barvito jesensko listje. Gojimo jo v obliki grma, kjer imamo 4 - 5 glavnih poganjkov, ki naredijo krošnjo 2 - 2,5 m visoko. Vedno vzgajamo nekaj manjših poganjkov, ki bodo po potrebi nadomestili starejše. Ti so rodni do 10 let, nato jih zamenjamo, po potrebi lahko tudi prej. Ker ima zelo lepo upogljive glavne poganjke, jih pri obiranju zelo enostavno nagnemo in poberemo plodove. Veje, ki se križajo in rastejo ena v drugo ali pa so stare, prenizke, preprosto izrežemo. Pri vseh izrezovanjih nastale rane dobro zamažemo s cepilno smolo bio plantella arbosan , saj tako preprečimo vdor bolezni in škodljivcev v rastlino.

 Ustvarimo svoje potaknjence

 Zelo enostavno ustvarimo potaknjence iz ribezov. Posebej dobro se rad ukorenini črni ribez. Narežemo vejice vsaj 25 cm dolge. Spodnji del, kjer bo korenina, namočimo v sredstvo za pospeševanje rasti korenin plantella rhizopon III.

 V rahlo zemljo naredimo luknjo in vanjo previdno vtaknemo vejico tako, da sta vsaj dva brsta v luknji in dva nad luknjo. Višek odrežemo in nežno zagrnemo luknjo, tako da ne poškodujemo brstov.

 Goji jagode se zelo hitro ukoreninijo, samo ko pridejo v stik s tlemi. Pri aroniji in ameriški borovnici pa enostavno poskusimo s potaknjenci.

VIR: http://www.klubgaia.com/Vrtnarski-nasveti/Clanki/1766/Rez-jagodicevja?utm_source=gaia-marec-2015&utm_medium=email&utm_campaign=gaia-marec-2015

0 Comments

Rez sadnega drevja

3/4/2015

0 Comments

 
Na priloženem linku si oglejte videoposnetke rezi različnega sadnega drevja.

http://zelenisvet.com/rez-sadnega-drevja/
0 Comments

Koristni nasveti

11/3/2015

0 Comments

 
koristni_nasveti-vrt.doc
File Size: 243 kb
File Type: doc
Download File

0 Comments

EKOLOŠKO VRTNARJENJE

26/11/2014

0 Comments

 
Ekološko vrtnarjenje
File Size: 2163 kb
File Type: pdf
Download File

Picture
Foto: mladinska.com
0 Comments

Kdaj sejemo?

26/11/2014

0 Comments

 
Korenina, plod, cvet, list

Na podlagi tega, kaj želimo pridelati, smo rastline razdelili v 4 skupine: korenovke (korenina), listnate rastline (list), cvetnice (cvet) in plodovke (plod).

PODZEMNI PLODOVI
Sem štejemo vse rastline, ki razvijejo plod v območju korenin: korenček, pastinak, redkvica, repa, rdeča pesa, črni koren, zelena, pesa, peteršilj, tudi krompir, česen, čebula.
Na dan, primeren za delo s korenovkami, te rastline sadimo, presajamo, okopavamo, pa tudi spravljamo za ozimnico in konzerviramo. Najbolj primeren čas za spravilo koreninskih plodov je popoldne in zvečer.

LIST
Med listnate rastline uvrščamo vse rastline, ki oblikujejo plod v območju listov. To so večinoma vse kapusnice, tudi koleraba in cvetača, listnati peteršilj in druga listnata zelišča, radič, endivja, motovilec, solata, špinača. K listnatim rastlinam štejemo tudi beluše in sladki komarček. V to skupino spada tudi trata.
Na dan, primeren za listnate rastline, jih sejemo, sadimo, okopavamo in oskrbujemo. Kadar potrebujemo zelenjavo za sprotno uporabo, je najboljša vedno najbolj sveža. Zjutraj in dopoldne težijo sile od spodaj navzgor, zato ostane solata dalj časa sveža, če jo utrgamo v tem času.
Velja pa si zapomniti, da so ti dnevi za spravilo ozimnice vedno neugodni. Za spravilo listnatih rastlin izbiramo zato dneve za cvet ali plod, pri kapusnicah pa praviloma dan za cvet.

CVET
K cvetnim rastlinam štejemo vse rastline, pri katerih želimo doseči bogato in dolgo cvetenje; to so cvetlice, rastline iz katerih pridelujemo biološko – dinamične pripravke, pa tudi brokoli.
Na dan, primeren za delo s cvetnicami, jih sejemo ali sadimo, pa tudi okopavamo in spravljamo.

PLOD
Sem štejemo vse tiste rastline, ki jih gojimo zaradi njihovega ploda: fižol, grah, žita, kumarice, buče, leča, koruza, paprika, riž, soja, paradižnik in bučke, pa tudi jagode, vse sadno drevje in jagodičevje.


__________________________________________________________________

Rastline in luna

POLNA LUNA (ŠČIP)

Najprimernejši dnevi za setev in sajenje so 4 do 5 dni pred polno luno.

ZADNJI KRAJEC

Takrat sejemo vrtnine, ki ne smejo prezgodaj delati semen ali se razcveteti. Mednje sodijo česen, bazilika, blitva, pesa, kapusnice, čebula, komarček, endivja, zelena solata, špinača in motovilec pa tudi rastline s podzemnimi plodovi, kot so čebulnice, korenike in gomolji. Zadnji krajec naj bi bil ugoden tudi za shranjevanje sadja in zelenjave (česen, čebula, predvsem pa krompir), za sušenje zelišč in za obdelovanje tal (gnojenje, rahljanje, lopatanje, oranje).

PRVI KRAJEC

To je primeren čas za sejanje večine povrtnin, predvsem to velja za kumare, jajčevce, paprike, peteršilj in bučke ter za vse druge vrste zelenjave, katerih plodovi se razvijejo na površju. V tem času pobiramo tudi vse povrtnine, ki jih bomo porabili sveže.
0 Comments

Konktakti ekoloških kmetij

26/11/2014

0 Comments

 
Picture
Foto: ekokmetija.si
Ekološke kmetije
File Size: 144 kb
File Type: doc
Download File

0 Comments

Čaji in prevrelke za vrt

26/11/2014

0 Comments

 
ČAJI IN PREVRELKE
File Size: 1117 kb
File Type: doc
Download File

0 Comments

Mešani posevki

26/11/2014

0 Comments

 
Picture
Kolobarjenje je v vrtu že ustaljen način pridelovanja vrtnin in ker kolobar navadno načrtujemo za nekaj let vnaprej, je letošnji načrt verjetno že narejen. Za še boljši in bolj zdrav pridelek z domačega vrta pa vrtninam izberemo tudi primerne sosede, ki jih sejemo na rob gredice, še pogosteje pa kar vmes. Ta način mešanih setev naredijo izgled vrta bolj divji, hkrati pa bolj zanimiv, še posebej če vanj vključimo tudi zelišča in cvetlice.

V naravi opažamo mnoge rastline, ki že dolga leta rastejo druga poleg druge in se torej dobro prenašajo, ostale pa so si morale prostor poiskati drugje ali pa so propadle. Zakaj? Skrivnost ni še popolnoma odkrita, znano pa je, da določene rastline oddajajo preko korenin v tla ali z izhlapevanjem preko listov različne spojine, ki vplivajo na rast drugih rastlin. S svojimi izločki rastline tudi privabljajo ali odganjajo različne živali na primer insekte ali polže. Poleg tega pa imajo mešani posevki še številne druge prednosti.

Zaščita rastlin pred boleznimi in škodljivci

Najbolj znan primer je mešana setev čebule in korenčka, ki se medsebojno varujeta pred čebulno in korenjevo muho. Nekatere rastline, razen tega, da odganjajo, tudi privabljajo škodljivce, na primer kapucinka ki privablja listne uši in jih na ta način odvrača od ostalih rastlin.

Privabljanje koristnih žuželk

Bazilika na primer privablja opraševalce kumar, nekatere korenovke pa so gostitelji parazitskih os, ki se prehranjujejo s škodljivimi insekti. Dehteči cvetovi boreča bodo priklicali čebele, številne koristne žuželke pa bodo privabili tudi šetraj, timijan in kamilica.

Zaščita rastlin in tal pred neugodnimi vremenskimi razmerami

Za zaščito pred vetrom so primerne visoke rastline: fisok fižol, sončnice in koruza.

Boljša izraba hranil iz tal

Sladka koruza odvzema tlom velike količine dušika, pa tudi drugih hranil. Najboljši sosed ji bo torej stročnica, ki veže dušik iz zraka. V družbi stročnic bodo dobro rasli tudi drugi veliki porabniki dušika: zelje, cvetača, brokoli, kumare...

Dobro bosta druga ob drugi uspevali tudi dve vrtnini, ki se hranita iz različnih nivojev tal, tla pa bodo tako tudi bolj enakomerno izkoriščena. To sta na primer čebula, ki ima korenine bliže površini tal in korenček, katerega korenine segajo globlje.

Izboljševanje arome in okusa

Na izboljševanje okusa in arome vrtnin večinoma vplivajo zelišča in dišavnice, vendar ne vse. Bazilika dobro vpliva na paradižnik, šetraj izboljša okus solatnicam in fižolu, kumina krompirju, krebuljica pa korenčku. Kamilica ima najboljši vpliv na zelje in čebulo.

Splošen ugoden vpliv na rast

Špinača izloča v tla saponine, ki vzpodbujajo rast vseh rastlin, zato naj raste po celem vrtu, razen v bližini rdeče pese, ki je ne mara. Od zelišč na splošno rast ugodno deluje luštrek.

Andreja Tomšič


0 Comments
<<Previous

    VRTNARSKI NASVETI


    Iskalnik:


    Arhiv člankov:

    December 2016
    July 2015
    April 2015
    March 2015
    November 2014
    October 2014
    August 2014
    June 2014
    May 2014
    April 2014

Powered by Create your own unique website with customizable templates.