Prevrelka - tekoče gnojilo
Tako živalska kot rastlinska gnojila lahko damo v vodo in jih kot tekoča gnojila uporabljamo neposredno za zalivanje rastlin. To gnojenje s prevrelko je priporočljivo vedno tedaj, kadar želimo pri rastlinah doseči rastni sunek. Rastlinam, ki črpajo obilo hranilnih snovi, kot so na primer kapusnice in paradižnik, pridejo taki posebni odmerki med rastno dobo zelo prav. Prevrelka na splošno vsebuje dušik in kalij. Uporabljati jo moramo torej zelo previdno, da preprečimo ožig in pretegnjeno rast. Zredčenjem pa si zlahka pripravimo tudi blažje raztopine prevrelk.
Koprivna brozga (prevrelka)
Najbolj znana rastlinska brozga, ki si jo vsak vrtnar lahko pripravi sam, je koprivna prevrelka. Za to se uporabijo sveže rastline, ki jih režemo od pomladi do poletja. Ne smemo pa uporabljati rastlin, ki že imajo semena. Manjše količine te brozge, na primer za mestne vrtove ali balkone, lahko napravimo tudi iz posušenih kopriv.
Za pridelavo tekočega gnojila potrebuje vrtnar najprej primerno velik lesen ali plastičen sod. Lahko je tudi glinen ali keramičen. Pločevinasti sodi niso najbolj primerni, ker med vrenjem lahko potekajo med brozgo in kovino neugodne kemične reakcije. Sod moramo pokriti z leseno ali žičnato mrežo, da v tekočino ne padejo ptiči ali druge majhne živali. Mreža pa vseeno pušča dovolj zraka za kroženje.
Za rastlinsko prevrelko najprej sod napolnimo z zeleno gmoto, nato jo prelijemo z vodo. Najbolj bi ustrezala deževnica; kjer je ni na voljo, uporabljamo postano vodo, ki je nekaj časa stala na soncu. Soda ali kadi ne smemo napolniti do vrha, kajti med vrenjem se prevrelka peni. Na sončnem mestu poteka proces hitreje. Najmanj enkrat na dan moramo prevrelko zmešati, da pride v tekočino kisik, saj omogoča boljši razkroj.
Prevrelka vedno razvija neprijetne vonjave. Nekaj pesti kamninske moke ali nekaj baldrijanovega izvlečka lahko ta neprijetni spremljevalni pojav omili. Marsikateri specialisti za prevrelko dajejo zeleno gmoto v porozne vreče, preden jo potopijo v sodu. Tako preprečijo, da bi jim razkrojena rastlinska sluz pozneje zamašila zalivalko. Seveda pa lahko prevrelko pred zalivanjem tudi precedimo. To pa je potrebno le, če koprivno brozgo za krepitev rastlin škropimo na liste. Na splošno vrtnarji zalivajo s to brozgo rastline s širokim curkom neposredno v območje korenin. Tedaj ostanki sploh ne motijo.
Prevrelko moramo vsekakor odmeriti in razredčiti. V normalnih razmerah računamo z razmerjem 1:10. Če ste v majhnem loncu nastavili zelo gost izvleček, je bolje, če prevrelko razredčite v razmerju 1:20. Za občutljive rastline uporabljajte raje bolj razredčene raztopine. Prevrelka je zrela za uporabo, ko potemni in se ne peni več. To je lahko po enem tednu in pol do treh tednih. Potem lahko na sod položimo pokrov. Hranljiva brozga (prevrelka) ostane učinkovita do konca vrtnega leta. Neporabljene ostanke lahko jeseni zlijemo na kompost. Ko spomladi koprive začno krepko rasti, je čas, da si naredimo novo prevrelko.
Iz kopriv pridobimo odlično prevrelko za biotične vrtove. Deluje izravnalno in zdravilno, pospešuje rast in nastanek listnega zelenila. V tla, ki smo jo pognojili s prevrelko iz kopriv, se radi naselijo deževniki.
Večino rastlin v cvetličnem, zelenjavnem ali sadnem vrtu lahko prehranjujemo s to poceni in zdravo rastlinsko prevrelko. Le fižol, grah, čebula in česen te, z dušikom bogate, prevrelke ne prenašajo. Poleg kopriv lahko za prevrelko uporabimo tudi druge rastline.
Druge prevrelke
Gabez - poznamo dve vrsti inobe sta zdravilni rastlini, ki imata veliko beljakovin. Lahko ju posadimo v vrtu in večkrat na leto porežemo. Veliki listi dajejo dovolj gmote za prevrelko. Gabezova prevrelka vsebuje veliko dušika in kalija. Po poročilih o uspehih biotičnih vrtnarjev prav posebno pospešuje rast paradižnika. Gabezove liste lahko mešamo tudi s koprivami.
Mešana zelišča lahko prav tako uporabimo za prevrelko. Primerni so plešec, preslica, kamilica in regrat z dodatki iz dišavnega vrta, kot so poprova meta, ižop, majaron in številni drugi. Biotični vrtnar, ki opazuje naravo skrbno in z ljubeznijo, lahko mirno preizkuša sestavo različnih rastlinskih prevrelk. Zelišča lahko meša tudi z gabezom ali koprivami. Tudi vratič, regrat, čebula in česen so primerni kot podlaga za tekoče gnojilo. Gotovo so še druge možnosti, ki čakajo, da bi jih odkrili tenkočutni vrtnarji.
Nekaj živalskega gnoja, npr. kravjega ali perutninskega, rožene, krvne in kostne moke, lahko za izpopolnitev prav tako dodate zeliščni brozgi kot polno lopato zrelega komposta.
Kompostna brozga je tekoče gnojilo, ki si ga lahko pripravimo sami iz hranilnih kompostnih tal brez dodatkov. V ta namen stresemo vedro popolnoma zrelega komposta v kad in dolijemo 10 l vode. Nato vsebino krepko premešamo. Šele ko se preostali trdni delci sesedejo na tla, brozgo odlijemo. Nato lahko to kompostno vodo s hranili, ki so raztopljena v njej, kot blago gnojilo zalivamo neposredno na rastline.
Tekoči gnoj nastane, če živalske iztrebke podobno kot rastline namočimo v sodu ali kadi z vodo. Za to so primerni goveji gnoj brez slame, svež; ali osušen kurji gnoj ali gvano. Tudi tu so koristni dodatki kamninske moke in zdravilnih zelišč.
Prevrelke polivamo v oblačnih dneh na vlažna tla. Razredčeno brozgo polivamo v območje koreninja rastlin, ne pa po listih. Zlasti v sušnih dnevih je sicer nevarnost ožigov. Bolj kot je tekoči gnoj blag, manjša je nevarnost neželenih stranskih vplivov. S to »hrano iz zalivalke« lahko na gredah z mešanimi posevki gnojite zelo usmerjeno. Kompost lahko povsem brez nevarnosti zalivamo z vsemi prevrelkami. Ta »stranska pot« se vedno obnese. Naravno gnojenje s prevrelko ima velike prednosti: je zelo poceni in vedno vemo, kaj vsebuje.
PRIPOMOČKI V STISKI – Škropilne brozge Zeliščna prevrelka -zeliščni izvleček
Za zatiranje številnih bolezni rastejo v naravi ustrezna zelišča. V biotičnem vrtu ne streljamo na vrabca s topovi. Naravna sredstva dosežejo z manj težavami želen uspeh. Če si jih pripravimo sami, so poleg tega še zelo poceni. Za pripravo domačih škropiv zadostuje desetlitrsko vedro. Rastline za domače brozge lahko naberete sami ali pa jih pustite rasti napol samoniklo v kakšnem vrtnem kotu. Koprive, preslice in vratič štejemo celo med plevele, pelin in gabez spadata v vrt zdravilnih zelišč. Od kopriv, preslice, gabeza in pelina uporabite vso rastlino s stebelci in listi pred cvetenjem. Pri vratiču uporabite cvetočo rastlino.
Suha zelišča dobite v lekarnah, drogerijah, zeliščnih hišah in specializiranih podjetjih za razpošiljanje biotičnih sredstev. V receptih navedene količine lahko nihajo, ker tudi vsebnost učinkovin ni stalna. Preizkušajte sami, kolikor le morete.
Osnovni recepti
Zeliščna prevrelka in njena priprava je obširno opisana pod naslovom Naravna gnojila.
Zeliščni čaj dobimo, če sveže ali posušene rastline prelijemo s kropom in pustimo mešanico nekaj časa stati. Za zeliščno brozgo moramo najprej predpisano količino rastlin namakati 24 ur v vodi (če je le mogoče v deževnici) in nato kuhati vse skupaj približno pol ure na zmerni temperaturi. Brozgo nato ohlajamo 10 do 15 minut in jo precedimo.
Zeliščna brozga nastane tako, da predpisano količino rastlin namakamo (mehčamo) 24 ur v vodi (po možnosti v deževnici) nato vse skupaj kuhamo tako, da pol ure rahlo vre. Brozga se mora ohladiti, nato jo precedimo.
Zeliščne izvlečke si pripravimo tako, da suhe ali sveže rastline namakamo v hladni vodi. V njej smejo biti le nekaj ur, kvečjemu en dan in eno noč, in ne smejo začeti vreti.
Najpomembnejše škropilne brozge
Koprivna prevrelka varuje pred žuželkami in krepi obrambne sposobnosti rastlin. 1 kg svežih kopriv (malih ali velikih) namočimo v 10 l vode. Suhih kopriv pa zadošča od 100 do 200 g. Prevrelko moramo razredčiti v razmerju 1:10. Z njo lahko zalivamo tla, območje korenin in - močno razredčeno - tudi prek listov. Svežo brozgo, ki še vre, uporabljamo po približno 4 dneh; razredčiti jo moramo v razmerju 1:50. Če jo škropimo po listih in poganjkih, deluje proti pršicam in listnim ušem.
Ostro koprivno brozgo pripravimo enako in z istimi količinami, vendar ne sme prevreti. Ta hladni vodni izvleček pustimo stati od 12 do 24 ur (najdalj tri dni), nato pa nerazredčenega škropimo. Deluje proti listnim ušem.
Iz različnih samoniklih in vrtnih zelišč si lahko biovrtnar sam napravi lastne škropilne brozge, ki so primerne za varstvo pred škodljivci. V tej košari so zbrane koprive, orlova praprot, navadni vratič, preslica in pelin. V precejšnjem obsegu te rastline uspevajo še samoniklo, lahko pa jih za lažje spravilo nasadimo tudi v vrtu.
»Pekoče« snovi kopriv se razkrojijo, če pustimo brozgo predolgo stati. Učinkovitost koprivnega izvlečka v hladni vodi je sporna. V sistematičnih poskusih na uši ni bilo skoraj nobenega učinka. Morebiti pa so rezultati odvisni od celotnega stanja v vrtu. Vsekakor smemo to brozgo priporočati le pri šibkem napadu uši. Najbolje je, če preizkusite še sami.
Gabezovo prevrelko pripravimo natančno tako kot koprivno in jo uporabljamo za iste namene. Obe rastlini lahko mešamo, prav tako prevrelki. S svojimi učinkovinami se dopolnjujeta. Gabezova prevrelka poleg dušika vsebuje tudi kalij.
Brozga iz njivske preslice
1 kg sveže ali 150 g suhe njivske preslice namakamo 24 ur v 10 l vode. Naslednji dan kuhamo to brozgo približno pol ure na nižji temperaturi. Ko se ohladi, jo precedimo.
Pred škropljenjem jo razredčimo v petkratni količini vode. Vsebuje veliko kremenčeve kisline in preprečuje, da bi se pojavile rastlinske bolezni. Pripravek tudi krepi rastline, kadar jih napadajo pršice. Preslično brozgo škropimo v suhem vremenu ob sončnih dneh. Preventivno delovanje je najmočnejše, če škropljenje redno ponavljamo od pomladi do jeseni. Pri akutni nevarnosti glivičnih okužb, ki se hitro širijo moramo preslično brozgo škropiti tri dni zapored.
Koprivno brozgo in preslično brozgo lahko zmešamo in škropimo kot mešanico. Koprivni brozgi lahko dodamo še pest dresni.
Vratičeva brozga ali prevrelka
Vratič je nekoliko podoben praprotim, vendar spada v povsem drugo botanično družino, namreč med košarice. Od 300 do 500 g svežega ali 30 g posušenega vratiča namočimo v 10 l vode. Naredimo lahko bodisi prevrelko, brozgo ali čaj. Pozimi lahko to tekočino škropimo nerazredčeno po rastlinah, poleti pa le po tleh. Za škropljenje po cvetenju ali za jesensko škropljenje razredčimo vratičevo brozgo z dvojno količino vode. Ta zeliščni izvleček deluje na splošno proti mrčesu, predvsem pa proti jagodnemu cvetožeru, jagodnim pršicam, pršicam robidnic, malinovem hrošču, grizlicam, rjam in pepelastim plesnim.
Če mešamo vratičevo brozgo s presličnim čajem in dodamo 100 g kuhinjske soli, dobimo škropivo proti paradižnikovi in krompirjevi listni pegavosti. Preprosti ljudje imenujejo vratič tudi glistovnica, ker je bil znan kot domače zdravilo proti glistam. Zdaj vemo, da vsebuje to zelišče tudi strupene snovi in da je lahko nevarno. Pazite, da brozge ne bi pili otroci.
Tako živalska kot rastlinska gnojila lahko damo v vodo in jih kot tekoča gnojila uporabljamo neposredno za zalivanje rastlin. To gnojenje s prevrelko je priporočljivo vedno tedaj, kadar želimo pri rastlinah doseči rastni sunek. Rastlinam, ki črpajo obilo hranilnih snovi, kot so na primer kapusnice in paradižnik, pridejo taki posebni odmerki med rastno dobo zelo prav. Prevrelka na splošno vsebuje dušik in kalij. Uporabljati jo moramo torej zelo previdno, da preprečimo ožig in pretegnjeno rast. Zredčenjem pa si zlahka pripravimo tudi blažje raztopine prevrelk.
Koprivna brozga (prevrelka)
Najbolj znana rastlinska brozga, ki si jo vsak vrtnar lahko pripravi sam, je koprivna prevrelka. Za to se uporabijo sveže rastline, ki jih režemo od pomladi do poletja. Ne smemo pa uporabljati rastlin, ki že imajo semena. Manjše količine te brozge, na primer za mestne vrtove ali balkone, lahko napravimo tudi iz posušenih kopriv.
Za pridelavo tekočega gnojila potrebuje vrtnar najprej primerno velik lesen ali plastičen sod. Lahko je tudi glinen ali keramičen. Pločevinasti sodi niso najbolj primerni, ker med vrenjem lahko potekajo med brozgo in kovino neugodne kemične reakcije. Sod moramo pokriti z leseno ali žičnato mrežo, da v tekočino ne padejo ptiči ali druge majhne živali. Mreža pa vseeno pušča dovolj zraka za kroženje.
Za rastlinsko prevrelko najprej sod napolnimo z zeleno gmoto, nato jo prelijemo z vodo. Najbolj bi ustrezala deževnica; kjer je ni na voljo, uporabljamo postano vodo, ki je nekaj časa stala na soncu. Soda ali kadi ne smemo napolniti do vrha, kajti med vrenjem se prevrelka peni. Na sončnem mestu poteka proces hitreje. Najmanj enkrat na dan moramo prevrelko zmešati, da pride v tekočino kisik, saj omogoča boljši razkroj.
Prevrelka vedno razvija neprijetne vonjave. Nekaj pesti kamninske moke ali nekaj baldrijanovega izvlečka lahko ta neprijetni spremljevalni pojav omili. Marsikateri specialisti za prevrelko dajejo zeleno gmoto v porozne vreče, preden jo potopijo v sodu. Tako preprečijo, da bi jim razkrojena rastlinska sluz pozneje zamašila zalivalko. Seveda pa lahko prevrelko pred zalivanjem tudi precedimo. To pa je potrebno le, če koprivno brozgo za krepitev rastlin škropimo na liste. Na splošno vrtnarji zalivajo s to brozgo rastline s širokim curkom neposredno v območje korenin. Tedaj ostanki sploh ne motijo.
Prevrelko moramo vsekakor odmeriti in razredčiti. V normalnih razmerah računamo z razmerjem 1:10. Če ste v majhnem loncu nastavili zelo gost izvleček, je bolje, če prevrelko razredčite v razmerju 1:20. Za občutljive rastline uporabljajte raje bolj razredčene raztopine. Prevrelka je zrela za uporabo, ko potemni in se ne peni več. To je lahko po enem tednu in pol do treh tednih. Potem lahko na sod položimo pokrov. Hranljiva brozga (prevrelka) ostane učinkovita do konca vrtnega leta. Neporabljene ostanke lahko jeseni zlijemo na kompost. Ko spomladi koprive začno krepko rasti, je čas, da si naredimo novo prevrelko.
Iz kopriv pridobimo odlično prevrelko za biotične vrtove. Deluje izravnalno in zdravilno, pospešuje rast in nastanek listnega zelenila. V tla, ki smo jo pognojili s prevrelko iz kopriv, se radi naselijo deževniki.
Večino rastlin v cvetličnem, zelenjavnem ali sadnem vrtu lahko prehranjujemo s to poceni in zdravo rastlinsko prevrelko. Le fižol, grah, čebula in česen te, z dušikom bogate, prevrelke ne prenašajo. Poleg kopriv lahko za prevrelko uporabimo tudi druge rastline.
Druge prevrelke
Gabez - poznamo dve vrsti inobe sta zdravilni rastlini, ki imata veliko beljakovin. Lahko ju posadimo v vrtu in večkrat na leto porežemo. Veliki listi dajejo dovolj gmote za prevrelko. Gabezova prevrelka vsebuje veliko dušika in kalija. Po poročilih o uspehih biotičnih vrtnarjev prav posebno pospešuje rast paradižnika. Gabezove liste lahko mešamo tudi s koprivami.
Mešana zelišča lahko prav tako uporabimo za prevrelko. Primerni so plešec, preslica, kamilica in regrat z dodatki iz dišavnega vrta, kot so poprova meta, ižop, majaron in številni drugi. Biotični vrtnar, ki opazuje naravo skrbno in z ljubeznijo, lahko mirno preizkuša sestavo različnih rastlinskih prevrelk. Zelišča lahko meša tudi z gabezom ali koprivami. Tudi vratič, regrat, čebula in česen so primerni kot podlaga za tekoče gnojilo. Gotovo so še druge možnosti, ki čakajo, da bi jih odkrili tenkočutni vrtnarji.
Nekaj živalskega gnoja, npr. kravjega ali perutninskega, rožene, krvne in kostne moke, lahko za izpopolnitev prav tako dodate zeliščni brozgi kot polno lopato zrelega komposta.
Kompostna brozga je tekoče gnojilo, ki si ga lahko pripravimo sami iz hranilnih kompostnih tal brez dodatkov. V ta namen stresemo vedro popolnoma zrelega komposta v kad in dolijemo 10 l vode. Nato vsebino krepko premešamo. Šele ko se preostali trdni delci sesedejo na tla, brozgo odlijemo. Nato lahko to kompostno vodo s hranili, ki so raztopljena v njej, kot blago gnojilo zalivamo neposredno na rastline.
Tekoči gnoj nastane, če živalske iztrebke podobno kot rastline namočimo v sodu ali kadi z vodo. Za to so primerni goveji gnoj brez slame, svež; ali osušen kurji gnoj ali gvano. Tudi tu so koristni dodatki kamninske moke in zdravilnih zelišč.
Prevrelke polivamo v oblačnih dneh na vlažna tla. Razredčeno brozgo polivamo v območje koreninja rastlin, ne pa po listih. Zlasti v sušnih dnevih je sicer nevarnost ožigov. Bolj kot je tekoči gnoj blag, manjša je nevarnost neželenih stranskih vplivov. S to »hrano iz zalivalke« lahko na gredah z mešanimi posevki gnojite zelo usmerjeno. Kompost lahko povsem brez nevarnosti zalivamo z vsemi prevrelkami. Ta »stranska pot« se vedno obnese. Naravno gnojenje s prevrelko ima velike prednosti: je zelo poceni in vedno vemo, kaj vsebuje.
PRIPOMOČKI V STISKI – Škropilne brozge Zeliščna prevrelka -zeliščni izvleček
Za zatiranje številnih bolezni rastejo v naravi ustrezna zelišča. V biotičnem vrtu ne streljamo na vrabca s topovi. Naravna sredstva dosežejo z manj težavami želen uspeh. Če si jih pripravimo sami, so poleg tega še zelo poceni. Za pripravo domačih škropiv zadostuje desetlitrsko vedro. Rastline za domače brozge lahko naberete sami ali pa jih pustite rasti napol samoniklo v kakšnem vrtnem kotu. Koprive, preslice in vratič štejemo celo med plevele, pelin in gabez spadata v vrt zdravilnih zelišč. Od kopriv, preslice, gabeza in pelina uporabite vso rastlino s stebelci in listi pred cvetenjem. Pri vratiču uporabite cvetočo rastlino.
Suha zelišča dobite v lekarnah, drogerijah, zeliščnih hišah in specializiranih podjetjih za razpošiljanje biotičnih sredstev. V receptih navedene količine lahko nihajo, ker tudi vsebnost učinkovin ni stalna. Preizkušajte sami, kolikor le morete.
Osnovni recepti
Zeliščna prevrelka in njena priprava je obširno opisana pod naslovom Naravna gnojila.
Zeliščni čaj dobimo, če sveže ali posušene rastline prelijemo s kropom in pustimo mešanico nekaj časa stati. Za zeliščno brozgo moramo najprej predpisano količino rastlin namakati 24 ur v vodi (če je le mogoče v deževnici) in nato kuhati vse skupaj približno pol ure na zmerni temperaturi. Brozgo nato ohlajamo 10 do 15 minut in jo precedimo.
Zeliščna brozga nastane tako, da predpisano količino rastlin namakamo (mehčamo) 24 ur v vodi (po možnosti v deževnici) nato vse skupaj kuhamo tako, da pol ure rahlo vre. Brozga se mora ohladiti, nato jo precedimo.
Zeliščne izvlečke si pripravimo tako, da suhe ali sveže rastline namakamo v hladni vodi. V njej smejo biti le nekaj ur, kvečjemu en dan in eno noč, in ne smejo začeti vreti.
Najpomembnejše škropilne brozge
Koprivna prevrelka varuje pred žuželkami in krepi obrambne sposobnosti rastlin. 1 kg svežih kopriv (malih ali velikih) namočimo v 10 l vode. Suhih kopriv pa zadošča od 100 do 200 g. Prevrelko moramo razredčiti v razmerju 1:10. Z njo lahko zalivamo tla, območje korenin in - močno razredčeno - tudi prek listov. Svežo brozgo, ki še vre, uporabljamo po približno 4 dneh; razredčiti jo moramo v razmerju 1:50. Če jo škropimo po listih in poganjkih, deluje proti pršicam in listnim ušem.
Ostro koprivno brozgo pripravimo enako in z istimi količinami, vendar ne sme prevreti. Ta hladni vodni izvleček pustimo stati od 12 do 24 ur (najdalj tri dni), nato pa nerazredčenega škropimo. Deluje proti listnim ušem.
Iz različnih samoniklih in vrtnih zelišč si lahko biovrtnar sam napravi lastne škropilne brozge, ki so primerne za varstvo pred škodljivci. V tej košari so zbrane koprive, orlova praprot, navadni vratič, preslica in pelin. V precejšnjem obsegu te rastline uspevajo še samoniklo, lahko pa jih za lažje spravilo nasadimo tudi v vrtu.
»Pekoče« snovi kopriv se razkrojijo, če pustimo brozgo predolgo stati. Učinkovitost koprivnega izvlečka v hladni vodi je sporna. V sistematičnih poskusih na uši ni bilo skoraj nobenega učinka. Morebiti pa so rezultati odvisni od celotnega stanja v vrtu. Vsekakor smemo to brozgo priporočati le pri šibkem napadu uši. Najbolje je, če preizkusite še sami.
Gabezovo prevrelko pripravimo natančno tako kot koprivno in jo uporabljamo za iste namene. Obe rastlini lahko mešamo, prav tako prevrelki. S svojimi učinkovinami se dopolnjujeta. Gabezova prevrelka poleg dušika vsebuje tudi kalij.
Brozga iz njivske preslice
1 kg sveže ali 150 g suhe njivske preslice namakamo 24 ur v 10 l vode. Naslednji dan kuhamo to brozgo približno pol ure na nižji temperaturi. Ko se ohladi, jo precedimo.
Pred škropljenjem jo razredčimo v petkratni količini vode. Vsebuje veliko kremenčeve kisline in preprečuje, da bi se pojavile rastlinske bolezni. Pripravek tudi krepi rastline, kadar jih napadajo pršice. Preslično brozgo škropimo v suhem vremenu ob sončnih dneh. Preventivno delovanje je najmočnejše, če škropljenje redno ponavljamo od pomladi do jeseni. Pri akutni nevarnosti glivičnih okužb, ki se hitro širijo moramo preslično brozgo škropiti tri dni zapored.
Koprivno brozgo in preslično brozgo lahko zmešamo in škropimo kot mešanico. Koprivni brozgi lahko dodamo še pest dresni.
Vratičeva brozga ali prevrelka
Vratič je nekoliko podoben praprotim, vendar spada v povsem drugo botanično družino, namreč med košarice. Od 300 do 500 g svežega ali 30 g posušenega vratiča namočimo v 10 l vode. Naredimo lahko bodisi prevrelko, brozgo ali čaj. Pozimi lahko to tekočino škropimo nerazredčeno po rastlinah, poleti pa le po tleh. Za škropljenje po cvetenju ali za jesensko škropljenje razredčimo vratičevo brozgo z dvojno količino vode. Ta zeliščni izvleček deluje na splošno proti mrčesu, predvsem pa proti jagodnemu cvetožeru, jagodnim pršicam, pršicam robidnic, malinovem hrošču, grizlicam, rjam in pepelastim plesnim.
Če mešamo vratičevo brozgo s presličnim čajem in dodamo 100 g kuhinjske soli, dobimo škropivo proti paradižnikovi in krompirjevi listni pegavosti. Preprosti ljudje imenujejo vratič tudi glistovnica, ker je bil znan kot domače zdravilo proti glistam. Zdaj vemo, da vsebuje to zelišče tudi strupene snovi in da je lahko nevarno. Pazite, da brozge ne bi pili otroci.
