Na vrtu se vsako leto soočamo s številnimi neljubimi dejavniki, ki vplivajo na gojene rastline. Pri okrasnih bomo imeli prav gotovo manjše pomisleke glede rabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin kot pri tistih, ki jih pridelujemo za prehrano. Nekatera do okolja manj obremenjujoča sredstva pa si lahko pripravimo kar iz rastlin, ki jih bomo našli na vrtu.

Najpogostejši škodljivci:
Listne uši se pojavljajo vsako leto na številnih vrtnih rastlinah. Večina je specializiranih samo za določeno rastlinsko vrsto, nekaj pa je tudi takšnih, ki so manj izbirčne in jih najdemo povsod. Zaradi njihovega načina prehranjevanja se pojavljajo v času, ko je rast rastlin najmočnejša; takratno izobilje rastlinskih sokov jim nudi idealne pogoje za prehranjevanje in razmnoževanje. 
Velika nadloga so tudi polži, ki jih je predvsem v vlažnem obdobju povsod zadosti. Potem so tu še bramorji, voluharji, raznovrstne gosenice, hroščki, koloradski hrošč, škodljive muhe in pršice, ki delajo škodo na naših rastlinah, njihovo pojavljanje pa je redno z občasnimi nihanji, kar je odvisno predvsem od vremena.

Naravni pripravki:
Na vrtu lahko marsikaterega škodljivca odženemo tudi z doma pripravljenimi rastlinskimi pripravki. Med rastlinami, ki so ustrezne za ta namen, najdemo veliko zdravilnih zelišč, pa tudi povsem navadnih rastlin, ki so v naravi ali kot plevel na vrtu. Pripravke lahko izdelujemo iz svežih rastlin, ki jih natrgamo sproti, ali posušenih. Nekatere rastline vsebujejo ustrezen nivo aktivnih substanc v točno določenem obdobju, ko je tudi najprimernejši čas za njihovo nabiranje. 
Ker pa se škodljivci pojavljajo tudi v drugem času, jih posušimo in ustrezno shranimo do časa uporabe. Lahko pa takšne pripravke tudi kupimo, npr. iz preslic, iz sojinega lecitina, peritrina, ogrščičnega olja, pešk tropskega drevesa neem ipd.

Priprava:
Iz ustreznih rastlin lahko pripravimo čaje, brozge in prevretke. Postopek pri čajih je enak tistemu, ki ga uporabljamo za pitje; zelene ali suhe rastline prelijemo s kropom in pustimo nekaj časa stati, uporabljamo pa ga ohlajenega. Z namakanjem svežih ali suhih rastlin v hladni vodi za 24 ur, ki jih nato še nekaj časa kuhamo, pa dobimo brozgo. Tudi to uporabimo ohlajeno in ustrezno razredčeno, kar je odvisno od postopkov priprave in namena uporabe. Prevretek pa nastane po dolgotrajnejšem namakanju določenih suhih ali svežih rastlin v pokriti posodi, kjer pride do vrenja. Mešanico redno vsakodnevno premešamo in ko vrenje poneha, je pripravljena za uporabo. Pri pripravi rastlinskih pripravkov ne smemo uporabljati kovinskih posod, da ne pride do neljubih reakcij, pač pa naj bodo steklene ali plastične.

Pripravki iz praproti :
Uporabni sta praprot glistovnica in orlova praprot, sveža ali suha; pripravimo pa lahko brozge in prevretke. Za prevretek rabimo 0,5 kg suhe praproti, ki jo namočimo v 10 litrov vode in pustimo, da se vrenje konča. Takrat se penjenje preneha, dobljeni prevretek pa odcedimo in spravimo v steklenice. Uporabljamo razredčenega v razmerju 1 : 10, z njim pa bomo škropili proti listnim ušem.

Kopriva: Kopriva je znana po svojem delovanju zoper škodljive listne uši, zelo pomembno pa je, da čaj, brozgo ali prevretek pravilno pripravimo. Za čaj in brozgo potrebujemo 150 g suhih ali en kilogram svežih kopriv, ki jih prelijemo z 10 litri kropa ali namočimo v 10 litrov vode za 24 ur, malo povremo, ohladimo in uporabimo.

Paradižnik: Priljubljeno plodovko lahko izkoristimo za zatiranje škodljivcev. Dve pesti listov namočimo v dveh litrih vode in škropimo proti gosenicam in bolhačem vsak drugi dan.

Korenje: Eterična olja v korenjevih listih bodo pregnala čebulno muho. 50 g listov prelijemo z litrom vroče vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi, nato pa škropimo po čebuli.

Rabarbara: Peclje rabarbare rabimo za kuhanje kompota in pripravo peciva, z namočenimi listi pa bomo zatirali listne uši in druge škodljivce. Kilogram listov brez pecljev namočimo v pet litrov vode in počakamo do konca vrenja, nato pa mešanico še 10 minut kuhamo, ohladimo in uporabimo proti gosenicam, ušem in škodljivim muham na čebuli, poru in korenju.

Pelin: Uporabimo ga pripravljenega v čaju ali brozgi proti pršicam in listnim ušem.

Učinkovitost naravnih pripravkov V primerjavi s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin je učinkovitost naravnih nekoliko slabša, kar pa nadoknadimo s pravočasno in redno uporabo. Medtem ko s kemičnimi škropimo na 10 do 14 dni, pa z naravnimi na največ pet dni. To je še posebej pomembno v času največje občutljivosti rastlin za pojavljanje škodljivcev, kot so muhe, gosenice in drugo.
Naravni pripravki za zatiranje škodljivcev so zanimiva alternativa kemijskim sredstvom, s katerimi lahko odženemo škodljivce z naših gredic. Pripravimo si jih iz rastlin na našem vrtu in porabimo v času, ko je verjetnost pojavljanja določenih škodljivcev največja.


Vir: www.bodieko.si, 6. julij 2012
Avtor: R. M.

Vrt pogosto napadejo različne bolezni in škodljivci, ki lahko vrtnarjenje naredijo še kako neprijetno, saj vam uničijo rastline in pridelek. Zaradi tega poskusite naravno sredstvo za odganjanje škodljivih organizmov, ki ga z malo truda doma naredite kar sami.


Ne glede na to, ali gre za polže, glivične bolezni ali listne uši na vaših vrtnicah, vrtni škodljivci so zagotovo moteč dejavnik − ne pa tudi razlog, da posežete po škodljivih strupenih pesticidih. Slednji sicer res odpravijo nadležne škodljivce, vendar hkrati škodijo tudi okolju in vsem živim bitjem v njem. Namesto strupenih sredstev zato raje poskusite enega od spodnjih receptov in se znebite zajedavcev po naravni poti.

Kaj potrebujete? 
 Za izdelavo namenskih pripravkov proti najpogostejšim vrtnim škodljivem boste v osnovi potrebovali steklenico z razpršilom, biorazgradljivo tekoče milo za pomivanje posode, eterično olje limone ali pomaranče, kuhinjsko olje, sodo bikarbono, česen, čili v prahu, poper in vodo.

Naravni insekticid:
Večino vrtnih škodljivih organizmov, kot so listne uši, pršice, bele muhe, resarji, volnati kaparji, se lahko enostavno znebite z naravnim insekticidom, ki jih bo ubil tako, da najprej napade njihovo kožo, jih zaduši in posledično eliminira. V steklenici z razpršilom preprosto zmešajte eno in pol čajne žličke tekočega mila (naj bo biološko razgradljivo) in četrt litra vode, zatem pa v mešanico dodajte še par kapljic eteričnega olja limone ali pomaranče. Takšno eterično olje je namreč že samo po sebi naravni insekticid, ki je še posebno učinkovito proti mravljam. Mešanico temeljito razpršite po problematičnih rastlinah, pri tem pa ne pozabite na spodnjo stran listov.

Univerzalno sredstvo v razpršilu:
 Čili in česen sta naravna pripomočka za odganjanje insektov in na primer japonskih hroščev, vešč, škržatkov ter ne nazadnje polžev; česen pa odganja celo večje živali, kot so zajci in srnjad. Priporočamo vam, da v posodi zmešate eno čajno žličko čilija v prahu (sveže nabranega ali posušenega) in pet strokov česna, ki ste ga prej olupili in na drobno zdrobili. Vse skupaj pustite čez noč stati, da se vonjave dobro premešajo, naslednji dan pa mešanico stresite v razpršilo, v katerem je že pripravljen naravni insekticid, ki ste ga pripravili po zgornjem prvem receptu. Dobljeno zmes počasi porabite v roku nekaj tednov.

Za zdravljenje rastlin z glivičnimi boleznimi je odlična soda bikarbona.
Nič ni bolj neprijetno, kot če odkrijete, da so vaše rastline napadle rastlinske glivice ali plesen, saj kar naenkrat lepe zelene liste nadomestijo listi s sivkastobelimi lisami. Zato pripravite mešanico ene čajne žličke sode bikarbone, pol žlice kuhinjskega olja in dve četrtini litra tople vode. Preden z zmesjo poškropite rastline, jim odstranite najbolj prizadete liste, nato pa mešanico po rastlinah razpršite vsakih par dni, dokler problem ne izgine. Svetujemo vam, da pripravke na rastline razpršite zjutraj, preden postane prevroče, nanesite pa jih le na okužene dele.


Vir: Dnevnik, Vrt in okolica - ponedeljek, 30.07.2012 ob 08:00
Avtor: (lr)

Jajčne lupine so odlično gnojilo za vrtnine in sobne rastline. Lupine vsebujejo veliko kalcija in drugih mineralov.Kalcij skrbi za pravilen in uravnotežen razvoj listov, poganjkov in korenin. S pravilno oskrbo s kalcijem preprečimo marsikatero bolezen rastlin.

Lupine operemo, posušimo in zdrobimo. Posujemo jih okoli rastline ali rahlo vkopljemo v zemljo.
Paradižniki, kumare, paprike, solatnice, kapusnice ter druge rastline bodo hvaležne, če  zemljo občasno obogatimo na takšen način.

Kavna usedlina vsebuje dušik, zato jo občasno zlijmo okoli rastlin. Pazimo le, da sloj usedline ne bo predebel, saj bi se lahko zaradi vlage, ki jo vsebuje,  razvila plesen. Torej z občutkom in skromno.

Če nam ostanejo začimbe in začimbnice, ki jim je potekel rok uporabe, jih ne zavrzimo. Cimet in čili dobro varujeta pred nekaterimi škodljivci. Potresemo okoli rastlin in po prvem dežju ponovimo. Timijan ali rožmarin lahko namočimo v vodo, s katero rastline zalivamo. S tako pripravljeno tekočino pa lahko rastline tudi poškropimo.

Irena Rabarbara

Metode ekološkega vrtnarjenja

Vse bolj in bolj nam je jasno, da je pravilni način pridelovanja hrane sodelovanje z zemljo in ne izkoriščanje zemlje. Pojavilo se je veliko filozofov-vrtnarjev, ki poudarjajo opazovanje naravnih ciklov in uporabo teh naukov v svojem vrtnarjenju, sodelovanje z naravnimi silami in čim manjšo stopnjo vmešavanja v naravne procese. Takšen način pridelovanja, ki v nasprotju s pričakovanju večine bogato obrodi, pomete tudi z večino konvencionalnih tehnik vrtnarjenja: prekopavanjem in oranjem zemlje, gojenjem monokultur in puljenjem plevela. 

Prekopavanje in oranje zemlje ruši naravne procese v prsti

Prst je sestavljena iz več plasti, od katerih ima vsaka pomembno vlogo. Zgornja plast je zaščitna odeja iz organskih odpadkov, ki hrani koristne organizme pred skrajnimi vremenskimi razmerami.

Ko prst prekopavamo, uničimo to zgornjo plast, s čimer pa tudi njeno zaščitno in hranilno vlogo. Zemlja je tako izpostavljena ostrejšim razmeram, moteno je nastajanje hranilnega humusa, zemlja osiromaši, poleg tega pa postane tudi bolj porozna.

Ko prekopavamo prst pa ne poškodujemo le vrhnje plasti, temveč tudi ostale plasti zemlje, ki so prav tako izjemnega pomena za zdravo ravnovesje in zdrave procese v prsti. Prekopavanje in oranje sta torej zastarela postopka, ki ju moramo opustiti. 

Monokulture so nenaravne

Monokultura je greda, na kateri raste le ena vrsta. Nikjer v naravi ne vidimo, da bi na enem območju rasla le ena rastlinska vrsta. Ko posadimo na gredo le eno vrsto, jo izpostavimo boleznim, škodljivcem, saj postane njena odpornost zmanjšana. Zato na ekološkem vrtu zelenjavne vrste vedno mešamo, seveda v skladu s pravili o dobrih in slabih sosedih. Tako si rastline med seboj pomagajo odganjati bolezni in škodljivce, poleg tega pa druga drugi bogatijo prst s snovmi, ki jih potrebujejo.

Deževniki in druge koristne živalce - nepogrešljivi sodelavci v eko-vrtu

Deževniki so najpomembnejši element zdrave in uravnotežene prsti. Eko vrtnar bi se moral truditi, da ustvarja na svojem vrtu idealne razmere za deževnike ter jih tudi primerno ščititi. Ko prekopavamo ali orjemo zemljo, uničimo življenjski prostor deževnikov. Deževniki pa našo prst naravno rahljajo ter gnojijo. Zemlja brez deževnikov postane zbita in osiromašena. Deževnike spodbujamo z ohranjanjem ravnovesja med naravnimi plastmi zemlje in dodajanjem humusa oziroma zgornje plasti zemlje.

Plevel - sovražnik ali prijatelj

Veliko rastlin, ki divje zrastejo na našem vrtu in ki jih imamo za plevel, so v resnici koristne rastline. Pogosto pulimo koprive, gabez, poljsko preslico, rman. Vse te rastline tla bogatijo, poleg tega pa so tudi odlične za pripravo tekočih gnojil. Namesto da izgubljamo čas in energijo s puljenjem plevela, koristne rastlinice pustimo v zemlji. Količino plevela na gredah zmanjšamo tudi z mešanim sajenjem, torej da se izognemo monokulturam.

Zeliščna gnojila in škropiva

Odlično gnojilo pripravimo iz kopriv. Koprive namakamo tako dolgo, da se bo gnojilo prenehalo peniti. Nato ga z vodo razredčimo v razmerju 1 proti 10 in z njim zalijemo rastline. Zalivamo približno enkrat na teden.

Škropivo iz kopriv pa pripravimo tako, da koprive namakamo le 24 ur. Takšno škropivo uničuje listne uši, povečuje odpornost rastlin in jih gnoji preko listov.

Še veliko drugih naravnih škropiv in gnojil lahko naredimo sami, iz koristnih rastlin, ki so popolnoma brez stranskih učinkov in ki naš vrt resnično obogatijo.

Usklajevanje vrtnarjenja z Luno

Ekološki vrtnar svoje vrtnarjenje usklajuje z Luninimi menami. Tako na primer vse rastline, ki morajo biti prekrite z zemljo, da ne postanejo zelene (na primer krompir), sejemo ali sadimo ob zadnjem krajcu; grah sejemo ob zadnjem krajcu, fižol pa ob prazni luni. Ob prazni luni se sadi tudi zelje. 

Ko se uskladimo z Luninimi menami, dobimo bogatejši, hranljivejši pridelek z manj truda. Usklajevanje s tako, za večino ljudi subtilnimi naravnimi procesi, naše vrtnarjenje dvigne na novo raven in nas uči o razsežnostih narave, o katerih si nismo niti predstavljali, Nič v naravi ni prepuščeno naključjem.

Ana Drevenšek


vir: revija Sensa, zdrave odločitve, 28. 2. 2014