Bob in grah sta stročnici, ki ju lahko najprej posadimo na vrt – takoj ko zemlja odmrzne.
Sadimo ju v zemljo, ki smo jo obogatili s kompostom. Njuno rast spodbuja kalij, zato pozimi na gredo, kjer bo spomladi rasel bob ali grah, stresamo lesni pepel. Zgodaj spomladi ga, skupaj s kompostom, vkopljemo v dobro prelopateno gredo. Bob in grah ne marata kislih tal, zato prsti ne dodajamo šote.
Preden posadimo bobova ali grahova zrna, jih čez noč namočimo v vodo. Na gredico napnemo vrvico in ob njej z motiko poglobimo jarek. Ta mora biti za bob globok od 8 do 10 cm, zrna pa polagamo od 10 do 25 cm narazen. Grah sadimo plitveje: v 5 cm globok jarek in tudi razdalja med rastlinami je približna takšna. Jarek seveda potem zasujemo.
Ko mlade rastline začno rasti, jih z obeh strani osujemo, v nastale jarke pa polagamo zastirko. Bob je čvrsto rastoča stročnica in ne potrebuje opore. Grahu pa pripravimo oporo, najbolj kar iz dračja. Primerne so leskove ali bukove veje, ki so dobro razvejane.
Od setve do zorenja graha minejo štirje meseci, včasih tudi samo trije meseci in pol, če sejemo zgodnje sorte. Priporočamo sejanje v štirinajstdnevnih presledkih od marca do konca maja. Grah ne prenese suše, zato ga moramo v suhi pomladi zalivati. Tla bomo ohranili vlažna, če jih bomo dobro prekrili z zastirko.
Ker ima veliko vitaminov A, B in C, lahko mlad grah uživamo surov. Dlje časa, ko ležijo stroki obrani, trpkejšega okusa so. Če grah po obiranju takoj zamrznemo, bo ohranil sladek okus. Če grah dozori na rastlini v vrtu, izpulimo rastlino in jo obesimo v suh, zračen prostor. Ko se posuši, zrna izluščimo iz strokov in jih shranimo v zaprtih posodah, na suhem. Pozimi grahova zrna pred kuhanjem namočimo v vodi, da se zmehčajo.
Bob, ki ga posadimo zgodaj spomladi, varuje občutljiv nizki fižol. Tega sejemo med vrste boba, a pozneje. Seveda moramo pri sejanju boba pustiti med posamičnimi vrstami dovolj prostora. Če bob napadejo uši, kar se pogosto zgodi, odščipnemo rastlinam vrhove. Uši se namreč najraje zadržujejo v vrhu poganjkov, saj so najmehkejši in najbolj sočni. Rastlini pa s tem, da smo ji odščipnili vrh, nismo škodovali.
Vir: portal rože in vrt
Sadimo ju v zemljo, ki smo jo obogatili s kompostom. Njuno rast spodbuja kalij, zato pozimi na gredo, kjer bo spomladi rasel bob ali grah, stresamo lesni pepel. Zgodaj spomladi ga, skupaj s kompostom, vkopljemo v dobro prelopateno gredo. Bob in grah ne marata kislih tal, zato prsti ne dodajamo šote.
Preden posadimo bobova ali grahova zrna, jih čez noč namočimo v vodo. Na gredico napnemo vrvico in ob njej z motiko poglobimo jarek. Ta mora biti za bob globok od 8 do 10 cm, zrna pa polagamo od 10 do 25 cm narazen. Grah sadimo plitveje: v 5 cm globok jarek in tudi razdalja med rastlinami je približna takšna. Jarek seveda potem zasujemo.
Ko mlade rastline začno rasti, jih z obeh strani osujemo, v nastale jarke pa polagamo zastirko. Bob je čvrsto rastoča stročnica in ne potrebuje opore. Grahu pa pripravimo oporo, najbolj kar iz dračja. Primerne so leskove ali bukove veje, ki so dobro razvejane.
Od setve do zorenja graha minejo štirje meseci, včasih tudi samo trije meseci in pol, če sejemo zgodnje sorte. Priporočamo sejanje v štirinajstdnevnih presledkih od marca do konca maja. Grah ne prenese suše, zato ga moramo v suhi pomladi zalivati. Tla bomo ohranili vlažna, če jih bomo dobro prekrili z zastirko.
Ker ima veliko vitaminov A, B in C, lahko mlad grah uživamo surov. Dlje časa, ko ležijo stroki obrani, trpkejšega okusa so. Če grah po obiranju takoj zamrznemo, bo ohranil sladek okus. Če grah dozori na rastlini v vrtu, izpulimo rastlino in jo obesimo v suh, zračen prostor. Ko se posuši, zrna izluščimo iz strokov in jih shranimo v zaprtih posodah, na suhem. Pozimi grahova zrna pred kuhanjem namočimo v vodi, da se zmehčajo.
Bob, ki ga posadimo zgodaj spomladi, varuje občutljiv nizki fižol. Tega sejemo med vrste boba, a pozneje. Seveda moramo pri sejanju boba pustiti med posamičnimi vrstami dovolj prostora. Če bob napadejo uši, kar se pogosto zgodi, odščipnemo rastlinam vrhove. Uši se namreč najraje zadržujejo v vrhu poganjkov, saj so najmehkejši in najbolj sočni. Rastlini pa s tem, da smo ji odščipnili vrh, nismo škodovali.
Vir: portal rože in vrt