Korenina, plod, cvet, list
Na podlagi tega, kaj želimo pridelati, smo rastline razdelili v 4 skupine: korenovke (korenina), listnate rastline (list), cvetnice (cvet) in plodovke (plod).
PODZEMNI PLODOVI
Sem štejemo vse rastline, ki razvijejo plod v območju korenin: korenček, pastinak, redkvica, repa, rdeča pesa, črni koren, zelena, pesa, peteršilj, tudi krompir, česen, čebula.
Na dan, primeren za delo s korenovkami, te rastline sadimo, presajamo, okopavamo, pa tudi spravljamo za ozimnico in konzerviramo. Najbolj primeren čas za spravilo koreninskih plodov je popoldne in zvečer.
LIST
Med listnate rastline uvrščamo vse rastline, ki oblikujejo plod v območju listov. To so večinoma vse kapusnice, tudi koleraba in cvetača, listnati peteršilj in druga listnata zelišča, radič, endivja, motovilec, solata, špinača. K listnatim rastlinam štejemo tudi beluše in sladki komarček. V to skupino spada tudi trata.
Na dan, primeren za listnate rastline, jih sejemo, sadimo, okopavamo in oskrbujemo. Kadar potrebujemo zelenjavo za sprotno uporabo, je najboljša vedno najbolj sveža. Zjutraj in dopoldne težijo sile od spodaj navzgor, zato ostane solata dalj časa sveža, če jo utrgamo v tem času.
Velja pa si zapomniti, da so ti dnevi za spravilo ozimnice vedno neugodni. Za spravilo listnatih rastlin izbiramo zato dneve za cvet ali plod, pri kapusnicah pa praviloma dan za cvet.
CVET
K cvetnim rastlinam štejemo vse rastline, pri katerih želimo doseči bogato in dolgo cvetenje; to so cvetlice, rastline iz katerih pridelujemo biološko – dinamične pripravke, pa tudi brokoli.
Na dan, primeren za delo s cvetnicami, jih sejemo ali sadimo, pa tudi okopavamo in spravljamo.
PLOD
Sem štejemo vse tiste rastline, ki jih gojimo zaradi njihovega ploda: fižol, grah, žita, kumarice, buče, leča, koruza, paprika, riž, soja, paradižnik in bučke, pa tudi jagode, vse sadno drevje in jagodičevje.
__________________________________________________________________
Rastline in luna
POLNA LUNA (ŠČIP)
Najprimernejši dnevi za setev in sajenje so 4 do 5 dni pred polno luno.
ZADNJI KRAJEC
Takrat sejemo vrtnine, ki ne smejo prezgodaj delati semen ali se razcveteti. Mednje sodijo česen, bazilika, blitva, pesa, kapusnice, čebula, komarček, endivja, zelena solata, špinača in motovilec pa tudi rastline s podzemnimi plodovi, kot so čebulnice, korenike in gomolji. Zadnji krajec naj bi bil ugoden tudi za shranjevanje sadja in zelenjave (česen, čebula, predvsem pa krompir), za sušenje zelišč in za obdelovanje tal (gnojenje, rahljanje, lopatanje, oranje).
PRVI KRAJEC
To je primeren čas za sejanje večine povrtnin, predvsem to velja za kumare, jajčevce, paprike, peteršilj in bučke ter za vse druge vrste zelenjave, katerih plodovi se razvijejo na površju. V tem času pobiramo tudi vse povrtnine, ki jih bomo porabili sveže.
Na podlagi tega, kaj želimo pridelati, smo rastline razdelili v 4 skupine: korenovke (korenina), listnate rastline (list), cvetnice (cvet) in plodovke (plod).
PODZEMNI PLODOVI
Sem štejemo vse rastline, ki razvijejo plod v območju korenin: korenček, pastinak, redkvica, repa, rdeča pesa, črni koren, zelena, pesa, peteršilj, tudi krompir, česen, čebula.
Na dan, primeren za delo s korenovkami, te rastline sadimo, presajamo, okopavamo, pa tudi spravljamo za ozimnico in konzerviramo. Najbolj primeren čas za spravilo koreninskih plodov je popoldne in zvečer.
LIST
Med listnate rastline uvrščamo vse rastline, ki oblikujejo plod v območju listov. To so večinoma vse kapusnice, tudi koleraba in cvetača, listnati peteršilj in druga listnata zelišča, radič, endivja, motovilec, solata, špinača. K listnatim rastlinam štejemo tudi beluše in sladki komarček. V to skupino spada tudi trata.
Na dan, primeren za listnate rastline, jih sejemo, sadimo, okopavamo in oskrbujemo. Kadar potrebujemo zelenjavo za sprotno uporabo, je najboljša vedno najbolj sveža. Zjutraj in dopoldne težijo sile od spodaj navzgor, zato ostane solata dalj časa sveža, če jo utrgamo v tem času.
Velja pa si zapomniti, da so ti dnevi za spravilo ozimnice vedno neugodni. Za spravilo listnatih rastlin izbiramo zato dneve za cvet ali plod, pri kapusnicah pa praviloma dan za cvet.
CVET
K cvetnim rastlinam štejemo vse rastline, pri katerih želimo doseči bogato in dolgo cvetenje; to so cvetlice, rastline iz katerih pridelujemo biološko – dinamične pripravke, pa tudi brokoli.
Na dan, primeren za delo s cvetnicami, jih sejemo ali sadimo, pa tudi okopavamo in spravljamo.
PLOD
Sem štejemo vse tiste rastline, ki jih gojimo zaradi njihovega ploda: fižol, grah, žita, kumarice, buče, leča, koruza, paprika, riž, soja, paradižnik in bučke, pa tudi jagode, vse sadno drevje in jagodičevje.
__________________________________________________________________
Rastline in luna
POLNA LUNA (ŠČIP)
Najprimernejši dnevi za setev in sajenje so 4 do 5 dni pred polno luno.
ZADNJI KRAJEC
Takrat sejemo vrtnine, ki ne smejo prezgodaj delati semen ali se razcveteti. Mednje sodijo česen, bazilika, blitva, pesa, kapusnice, čebula, komarček, endivja, zelena solata, špinača in motovilec pa tudi rastline s podzemnimi plodovi, kot so čebulnice, korenike in gomolji. Zadnji krajec naj bi bil ugoden tudi za shranjevanje sadja in zelenjave (česen, čebula, predvsem pa krompir), za sušenje zelišč in za obdelovanje tal (gnojenje, rahljanje, lopatanje, oranje).
PRVI KRAJEC
To je primeren čas za sejanje večine povrtnin, predvsem to velja za kumare, jajčevce, paprike, peteršilj in bučke ter za vse druge vrste zelenjave, katerih plodovi se razvijejo na površju. V tem času pobiramo tudi vse povrtnine, ki jih bomo porabili sveže.
