Super permakulturna ideja: namakalni sistem iz recikliranih glinenih lončkov, ki prihrani od 50 do 70 % vode in 100 % matranja, rastline so pa vedno ravno prav zalite in zadovoljne.
Načinov, da se nam ni treba kar naprej matrat z zalivalkami, je veliko (biooglje, domače sadike z bogatim koreninskim sistemomu, uporaba kamnov in skal, komposta namesto pesticidov in umetnih gnojil, ribnik za zalogo vode, visoke grede z ovčjo volno, zasaditve z različnimi nivoji in mešane zasaditve, uporaba zastirke …).
Še prav posebno fantastična se mi zdi tale ideja: namakalni sistem olla (ker je beseda španska, se izgovori oj-ja :).
Namakalni sistem olla je star več tisoč let. V primerjavi s sodobnim kapljičnim namakanjem je veliko bolj učinkovit in tudi varčen z vodo (porabimo 50 do 70 % manj vode).
Originalno se v tem namakalnem sistemu uporabijo neglazirane lončene bučke s tankim vratom in širšim izlivom. Do vratu jih zakopljemo v vrtno prst in napolnimo z vodo, odprtino pa zapremo s ploščatim kamnom ali kosom keramične ploščice, da voda ne more izhlapevati, in da žužki ne morejo padati vanjo. Zaradi osmoze bo voda iz posode enakomerno in po potrebi pronicala v okoliško prst. Prst bo zato vedno ravno prav namočena, rastline pa vedno ravno prav zalite (korenine si same vzamejo, kolikor potrebujejo).
Olla namakalni sistem lahko naredimo tudi sami iz odsluženih glinenih lončkov za rože. Lončke najprej temeljito očistimo, da odstranimo ostanke vodnega kamna, ki mašijo pore v stenah lončkov. Polovici lončkov zalijemo luknjo v dnu (npr. s silikonom), nato pa po dva lončka, enega z zalito luknjo in enega z nezalito, zlepimo skupaj, da dobimo nekakšen zaprt valj. Stik med obodoma lončkov še zatesnimo.
Pri zalivanju si pomagamo z lijem, posode pa lahko povežemo tudi v namakalni sistem s cevkami, po katerih priteka voda iz zbiralnika, ki ga postavimo na nekoliko dvignjeno mesto.
Olla posode polnimo z vodo en- do dvakrat na teden, v sušnih obdobjih tudi večkrat. Kako pogosto bomo morali natočiti vodo, je odvisno tudi od vrste rastlin, ki rastejo pri olla posodah, vrste prsti in letnega časa. Vodo moramo ponovno natočiti vedno, ko je količina vode v posodi manjša od 50 %, da se ne začne nabirati vodni kamen.
Olla namakalni sistem je odlična rešitev tudi za balkonske vrtičke v posodah, kjer je neenakomerna oskrba z vodo običajno velik problem, ter za visoke grede.
Načinov, da se nam ni treba kar naprej matrat z zalivalkami, je veliko (biooglje, domače sadike z bogatim koreninskim sistemomu, uporaba kamnov in skal, komposta namesto pesticidov in umetnih gnojil, ribnik za zalogo vode, visoke grede z ovčjo volno, zasaditve z različnimi nivoji in mešane zasaditve, uporaba zastirke …).
Še prav posebno fantastična se mi zdi tale ideja: namakalni sistem olla (ker je beseda španska, se izgovori oj-ja :).
Namakalni sistem olla je star več tisoč let. V primerjavi s sodobnim kapljičnim namakanjem je veliko bolj učinkovit in tudi varčen z vodo (porabimo 50 do 70 % manj vode).
Originalno se v tem namakalnem sistemu uporabijo neglazirane lončene bučke s tankim vratom in širšim izlivom. Do vratu jih zakopljemo v vrtno prst in napolnimo z vodo, odprtino pa zapremo s ploščatim kamnom ali kosom keramične ploščice, da voda ne more izhlapevati, in da žužki ne morejo padati vanjo. Zaradi osmoze bo voda iz posode enakomerno in po potrebi pronicala v okoliško prst. Prst bo zato vedno ravno prav namočena, rastline pa vedno ravno prav zalite (korenine si same vzamejo, kolikor potrebujejo).
Olla namakalni sistem lahko naredimo tudi sami iz odsluženih glinenih lončkov za rože. Lončke najprej temeljito očistimo, da odstranimo ostanke vodnega kamna, ki mašijo pore v stenah lončkov. Polovici lončkov zalijemo luknjo v dnu (npr. s silikonom), nato pa po dva lončka, enega z zalito luknjo in enega z nezalito, zlepimo skupaj, da dobimo nekakšen zaprt valj. Stik med obodoma lončkov še zatesnimo.
Pri zalivanju si pomagamo z lijem, posode pa lahko povežemo tudi v namakalni sistem s cevkami, po katerih priteka voda iz zbiralnika, ki ga postavimo na nekoliko dvignjeno mesto.
Olla posode polnimo z vodo en- do dvakrat na teden, v sušnih obdobjih tudi večkrat. Kako pogosto bomo morali natočiti vodo, je odvisno tudi od vrste rastlin, ki rastejo pri olla posodah, vrste prsti in letnega časa. Vodo moramo ponovno natočiti vedno, ko je količina vode v posodi manjša od 50 %, da se ne začne nabirati vodni kamen.
Olla namakalni sistem je odlična rešitev tudi za balkonske vrtičke v posodah, kjer je neenakomerna oskrba z vodo običajno velik problem, ter za visoke grede.
