VRTNA OPRAVILA V SEPTEMBRU
Ljubitelji zelišč bomo v lončke presajali grmičke drobnjaka in rožmarina. Izkopavali bomo močne korene peteršilja in jih vlagali v lonce z zemljo, da bomo lahko vso zimo uporabljali domač pridelek.
Zelenjavni vrt
V začetku meseca še sejemo redkvico ter v prvi polovici motovilec in zimsko solato - vegorko, posavko, nansen, zimsko rjavko, bistro. V septembru sejemo tudi špinačo in blitvo ter sadimo čebulček majski srebrnjak. Na prazne gredice, kjer ne bomo imeli zelenjave, posejemo rastline za zeleno gnojenje. Izberemo na primer mešanico biovrt, ki vsebuje seme bele gorjušice, aleksandrijske in perzijske detelje, oljne redkve ter facelije. Bela gorjušica s koreninskimi izločki odvrača nekatere talne škodljivce, detelje tla poživijo in pognojijo z dušikom, oljna redkev pa jih dobro prezrači in zrahlja.
V prvi polovici meseca belimo belušno zeleno (sorta giant pascal). Peclje v več plasteh ovijemo z ovojnim papirjem, da bodo obeljeni postali nežni in okusni, na primer za pripravo solat.
Belimo tudi zimsko endivijo, tako da ležeče liste dvignemo in zvežemo. Lahko pa rastline pokrijemo na tleh s temno tkanino ali temnim papirjem. Po dveh tednih že lahko uživamo okusne krhke liste.
Sadni vrt
Za jesensko sajenje sadnega drevja, si že zdaj pripravimo seznam sort in določitmo prostor, kjer bodo drevesa stala. Plodove, ki so še nezreli odpadli in so verjetno črvivi, redno pobirajmo, sicer se bodo črvički preko zime v tleh zabubili. Prav tako pobiramo z dreves plodove, okužene s sadno monilijo, saj se bolezen ohrani na drevju celo zimo.
Okrasni vrt
Obdobje poletne suše je navadno že mimo in spet čas za setev okrasne trate. V mnogih vrtovih so okrasne čebulnice prvi znanilci pomladi, predvsem nizke jarice in zvončki, ki cvetijo še preden ozeleni drevje. Šopke različnih barv bomo naredili s hijacintami, okrog katerih lahko posadimo srednje visoke tulipane, na travniku bodo lepo izgledali krokusi ali narcise, iz daljave pa nas bo spomladi pozdravljal cesarski tulipan. Slednjemu poiščimo mesto tudi v zelenjavnem vrtu, od koder bo z vonjem odganjal voluharja.
Ljubitelji suhega cvetja, si lahko pripravimo lepe suhe šopke iz suhe rože, ki smo jo sejali spomladi. Cvetje porežemo v suhem vremenu, še preden je popolnoma razvito, nato pa rože zvežemo v šopke in jih sušimo v temnem in zračnem prostoru.
Dobrodošla hrana pticam so semena sončnic, zato cvetove porežemo in obesimo. Če ne želimo, da bi jih ptice jedle že zdaj, jih obesimo v zaprt prostor. Kdor želi pridelati seme sončnic, naj cvetove zavaruje pred ptiči tako, da jih ovije z vrtno tkanino.
VRTNA OPRAVILA V OKTOBRU
Jesen nas je že pozdravila in prav je, da se pripravimo na hladnejše in krajše dneve. Poskrbimo za ozimnico in ne pozabimo na pomladni vrt ter posadimo zanimive okrasne čebulnice.
Okras balkonov, teras in vrta
Ko pospravimo bujno cvetje z balkonskih in okenskih polic, te nenadoma postanejo puste. Ni treba, da takšne ostanejo vse do pomladi, temveč si omislimo jesensko zasaditev. V zaboje in okrasne posode posadimo jesensko vresje, ki ga kombiniramo z nizkim borom, mačehami, ki bodo cvetele še dolgo v jesen in bršljanom. Lepe kombinacije ustvarimo tudi s krizantemami, ki že vrsto let niso le cvetlice za na grob.
Zdaj je pravi čas za sajenje vrtnic, okrasnega grmičevja in žive meje. Slednjo sadimo v eno ali dve vrsti, v vsakem primeru pa je bolje posaditi več rastlin, kot premalo. Grme po sajenju obrežemo za tretjino do polovico, vrtnice pa za četrtino in pod njimi prekrijemo tla, na primer s šoto, da mlade korenine zaščitimo pred mrazom.
Vrtna trata
Da bo trata pričakala pomlad lepa in zdrava, jo v oktobru prezračimo. Zadnjič jo pokosimo čim kasneje, da ne bo zime pričakala preveč bujna. S trate odstranimo tudi vse odpadlo listje z dreves ter gnile in črvive odpadle plodove.
Sadni vrt
Drevje zaščitimo pred škodljivci, ki se vzpenjajo po deblu in iščejo zavetje pred zimo v krošnji dreves. Pot jim bomo preprečili z ovijanjem debel z lepljivimi trakovi.
Hrano si pozimi v našem sadovnjaku išče tudi divjad, posebej če imamo vrt v bližini gozda. Zato debla dreves ovijemo s koruznico, slamo ali valovito lepenko, lahko pa uporabimo tudi odvračalna sredstva, ki imajo divjadi neprijeten vonj. Dobimo jih v kmetijski apoteki.
Zelenjavni vrt
Cel oktober je še čas za sajenje čebulčka majski srebrnjak in holandska rumena ter jesenskega česna. Prav tako lahko sadimo tudi rabarbaro.
Zelenjavo, ki bo prezimila zunaj, moramo zaščititi pred mrazom, za kar uporabimo smrekove veje, še boljša pa je zimska agrokoprena, ki posevku zagotavlja tudi dovolj svetlobe. Blitvo osipamo, da bomo imeli spomladi bolj zgoden pridelek, med por natrosimo šoto, ohrovt pa pustimo kar zmrzniti, saj bo tako imel boljši okus.
Dokler zemlja ne zmrzne je tudi še čas za prekopavanje. Gredice, ki jih bomo prekopali ali zemljo na njih le obrnili z vilami, moramo tudi založno pognojiti. Uporabimo kompost ali hlevski gnoj, vendar slednjega ne na gredicah, kjer bomo naslednje leto gojili korenovke. Primerna so tudi kupljena organska gnojila ali NPK mineralna gnojila z malo dušika
V kleti
V klet v vlažen pesek presadimo cvetačo, endivijo in belušno zeleno, shranimo pa tudi korenine peteršilja, hrena in pastinaka, gomolje zelene ter kolerabico. Pri vlaganju rastlin v zabojčke pazimo na zadostne razmake med rastlinami, sicer lahko pride do gnitja.
VRTNA OPRAVILA V NOVEMBRU
Hladna in meglena jutra so že prvi znanilci prihajajoče zime. Tudi rastline se pripravljajo na počitek. Da bodo dočakale pomlad na toplem, pa jih zaščitimo s prekrivko.
Zelenjavni vrt
Primerna "zimska zelenjava" za vzgojo v stanovanju je kreša. Sejemo jo v plitve posodice, 14 dni kasneje pa režemo prve nežne lističe, ki jih dodajamo solatam in raznim sirovim namazom. Ostalo zelenjavo, ki jo imamo na prostem (solato, motovilec, špinačo in blitvo), prekrijemo z zimsko agrokopreno. Na gredicah pustimo tudi ohrovt; brstičnega moramo na izpostavljenih legah zavarovati pred mrzlimi vetrovi.
Okrasni vrt
Še vse do konca novembra, oziroma do zmrzali, lahko sadimo tulipane. Na izpostavljenih mestih posajene čebulice prekrijemo z nekaj centimetrov debelo plastjo šote ali preperelega hlevskega gnoja. Prekriti moramo tudi trajnice in zimzelene rastline, kar je predvsem pomembno v hladni zimi brez snega.
V novembru sadimo vrtnice, katerim izberemo sončno mesto. Pri sajenju pazimo, da bo cepljeno mesto 3-4 cm globoko, sicer ga lahko poškoduje zimski mraz. Balkonski cvetlični zaboji so lahko polni tudi pozimi. Vanje posadimo mačehe, reso, bršljan, nizke borovce, hebe in še mnoge druge.
Sadni vrt
Na izpostavljenih legah, kjer se preko dneva v drevesa upira močno zimsko sonce, ponoči pa jih ovija oster mraz, debla premažemo z belim premazom, ki ga dobimo v kmetijski apoteki. Premaz bo debla zavaroval pred pokanjem in pred divjadjo.
Novembra sadimo sadno drevja, razen marelic in še nekaterih, ki jih je bolje saditi spomladi. Pred sajenjem zaščitimo korenine pred voluharjem z mrežo, ki jo namestimo v jamo. Za osnovno gnojenje uporabimo organsko gnojilo Bio Valentin. Pri mladih drevesih je pomembna opora, varstvo pred divjadjo in prekrivanje področja korenin, za zaščito pred mrazom. Ob koncu meseca zaščitimo pred mrazom tudi jagode.
VRTNA OPRAVILA V DECEMBRU
Vrt v decembru večinoma počiva. Zato si lahko toliko več časa vzamemo za priprave na praznične dni, za nego sobnih rastlin in za zeliščni vrtiček na kuhinjskem oknu. Ne pozabimo tudi na ptice, ki v hladnih dneh iščejo hrano v našem vrtu.
Praznični december
V začetku meseca posejmo božično žito, ki ga postavimo k jaslicam, na mizo ali v okno. Božično zvezdo, postavimo na svetlo, vendar ne sončno mesto, kjer ni prepiha in skrbimo za stalno vlago. Pogostemu zalivanju se izognemo tako, da površino prekrijemo z mahom.
Za novoletno drevesce si lahko omislimo umetno smreko ali pa drevesce v loncu. Da se bo drevesce v loncu bolje ohranilo naj čim manj časa naj stoji v topli sobi. Ker potrebuje svetlobo, ga postavimo v bližino okna. Prst naj bo stalno vlažna, vendar ne prenamočena, drevesce pa tudi pogosto škropimo s postano vodo, da preprečimo sušenje iglic.
Okrasni in sadni vrt
Trajnice, ki smo jih jeseni porezali in zavarovali z dračjem, redno pregledujemo, saj se v dračju rade naselijo miši. Miši imajo rade tudi drevesno skorjo ob koreninskem vratu, zato je koristno, da po obilnem sneženju odkopljemo pas snega tik ob deblu in tam mišim nastavimo vabe - pazimo le, da ne bomo škodovali tudi domačim živalim.
Po sneženju z dela trate, po kateri hodimo, odstranimo sneg, saj se bo pod trdim, zgaženim snegom precej slabo počutila zaradi pomanjkanja zraka in nevarnosti okužbe s snežno plesnijo.
Sneg, ki zimsko zelenjavo lepo varuje pred mrazom, lahko naredi veliko preglavic v sadnem in okrasnem vrtu, saj se veje dreves nevarno upognejo pod belo težo. Preveč upognjene veje nežno stresemo, da se ne bi zlomile, nižje drevje in grmovje, ki ga je sneg prekril do tal in ni nevarnosti da bi se pod njegovo težo veje polomile pa pustimo, saj pokrivalo služi tudi kot zaščita pred zmrzaljo.
Pozimi dela v sadnem vrtu veliko škode tudi divjad. Debla dreves smo že jeseni zavarovali z žično ograjo, slamo, koruznico, valovito lepenko in podobnim, ali pa smo jih premazali z odvračalnimi sredstvi.
Zelenjavni vrt in shramba
Precej zimske zelenjave raste pod tuneli (zimska solata, endivija, radič, kitajsko zelje), nekatere vrtnine pa uspevajo kar pod snežno odejo, na primer brstični ohrovt. Najboljši okus bo imel, če ga bomo pustili, da bo v vrtu premrznil.
Zelenjavo, ki smo jo shranili v shrambe in kleti moramo redno pregledovati in morebitne gnile dele odstraniti, predvsem pa je to pomembno pri ozimnici sadja, saj bomo z odstranjevanjem pomagali tudi lačnim pticam vrtu, ki nam bodo hvaležne za marsikatero gnilo jabolko. V shrambah nam precej težav lahko delajo tudi glodalci, zato poskrbimo za pravočasno nastavljanje vab. Izbiramo lahko med različnimi vabami ali pa se odločimo za lepilo oziroma mehanske pasti.
Vir: Kalia
Ljubitelji zelišč bomo v lončke presajali grmičke drobnjaka in rožmarina. Izkopavali bomo močne korene peteršilja in jih vlagali v lonce z zemljo, da bomo lahko vso zimo uporabljali domač pridelek.
Zelenjavni vrt
V začetku meseca še sejemo redkvico ter v prvi polovici motovilec in zimsko solato - vegorko, posavko, nansen, zimsko rjavko, bistro. V septembru sejemo tudi špinačo in blitvo ter sadimo čebulček majski srebrnjak. Na prazne gredice, kjer ne bomo imeli zelenjave, posejemo rastline za zeleno gnojenje. Izberemo na primer mešanico biovrt, ki vsebuje seme bele gorjušice, aleksandrijske in perzijske detelje, oljne redkve ter facelije. Bela gorjušica s koreninskimi izločki odvrača nekatere talne škodljivce, detelje tla poživijo in pognojijo z dušikom, oljna redkev pa jih dobro prezrači in zrahlja.
V prvi polovici meseca belimo belušno zeleno (sorta giant pascal). Peclje v več plasteh ovijemo z ovojnim papirjem, da bodo obeljeni postali nežni in okusni, na primer za pripravo solat.
Belimo tudi zimsko endivijo, tako da ležeče liste dvignemo in zvežemo. Lahko pa rastline pokrijemo na tleh s temno tkanino ali temnim papirjem. Po dveh tednih že lahko uživamo okusne krhke liste.
Sadni vrt
Za jesensko sajenje sadnega drevja, si že zdaj pripravimo seznam sort in določitmo prostor, kjer bodo drevesa stala. Plodove, ki so še nezreli odpadli in so verjetno črvivi, redno pobirajmo, sicer se bodo črvički preko zime v tleh zabubili. Prav tako pobiramo z dreves plodove, okužene s sadno monilijo, saj se bolezen ohrani na drevju celo zimo.
Okrasni vrt
Obdobje poletne suše je navadno že mimo in spet čas za setev okrasne trate. V mnogih vrtovih so okrasne čebulnice prvi znanilci pomladi, predvsem nizke jarice in zvončki, ki cvetijo še preden ozeleni drevje. Šopke različnih barv bomo naredili s hijacintami, okrog katerih lahko posadimo srednje visoke tulipane, na travniku bodo lepo izgledali krokusi ali narcise, iz daljave pa nas bo spomladi pozdravljal cesarski tulipan. Slednjemu poiščimo mesto tudi v zelenjavnem vrtu, od koder bo z vonjem odganjal voluharja.
Ljubitelji suhega cvetja, si lahko pripravimo lepe suhe šopke iz suhe rože, ki smo jo sejali spomladi. Cvetje porežemo v suhem vremenu, še preden je popolnoma razvito, nato pa rože zvežemo v šopke in jih sušimo v temnem in zračnem prostoru.
Dobrodošla hrana pticam so semena sončnic, zato cvetove porežemo in obesimo. Če ne želimo, da bi jih ptice jedle že zdaj, jih obesimo v zaprt prostor. Kdor želi pridelati seme sončnic, naj cvetove zavaruje pred ptiči tako, da jih ovije z vrtno tkanino.
VRTNA OPRAVILA V OKTOBRU
Jesen nas je že pozdravila in prav je, da se pripravimo na hladnejše in krajše dneve. Poskrbimo za ozimnico in ne pozabimo na pomladni vrt ter posadimo zanimive okrasne čebulnice.
Okras balkonov, teras in vrta
Ko pospravimo bujno cvetje z balkonskih in okenskih polic, te nenadoma postanejo puste. Ni treba, da takšne ostanejo vse do pomladi, temveč si omislimo jesensko zasaditev. V zaboje in okrasne posode posadimo jesensko vresje, ki ga kombiniramo z nizkim borom, mačehami, ki bodo cvetele še dolgo v jesen in bršljanom. Lepe kombinacije ustvarimo tudi s krizantemami, ki že vrsto let niso le cvetlice za na grob.
Zdaj je pravi čas za sajenje vrtnic, okrasnega grmičevja in žive meje. Slednjo sadimo v eno ali dve vrsti, v vsakem primeru pa je bolje posaditi več rastlin, kot premalo. Grme po sajenju obrežemo za tretjino do polovico, vrtnice pa za četrtino in pod njimi prekrijemo tla, na primer s šoto, da mlade korenine zaščitimo pred mrazom.
Vrtna trata
Da bo trata pričakala pomlad lepa in zdrava, jo v oktobru prezračimo. Zadnjič jo pokosimo čim kasneje, da ne bo zime pričakala preveč bujna. S trate odstranimo tudi vse odpadlo listje z dreves ter gnile in črvive odpadle plodove.
Sadni vrt
Drevje zaščitimo pred škodljivci, ki se vzpenjajo po deblu in iščejo zavetje pred zimo v krošnji dreves. Pot jim bomo preprečili z ovijanjem debel z lepljivimi trakovi.
Hrano si pozimi v našem sadovnjaku išče tudi divjad, posebej če imamo vrt v bližini gozda. Zato debla dreves ovijemo s koruznico, slamo ali valovito lepenko, lahko pa uporabimo tudi odvračalna sredstva, ki imajo divjadi neprijeten vonj. Dobimo jih v kmetijski apoteki.
Zelenjavni vrt
Cel oktober je še čas za sajenje čebulčka majski srebrnjak in holandska rumena ter jesenskega česna. Prav tako lahko sadimo tudi rabarbaro.
Zelenjavo, ki bo prezimila zunaj, moramo zaščititi pred mrazom, za kar uporabimo smrekove veje, še boljša pa je zimska agrokoprena, ki posevku zagotavlja tudi dovolj svetlobe. Blitvo osipamo, da bomo imeli spomladi bolj zgoden pridelek, med por natrosimo šoto, ohrovt pa pustimo kar zmrzniti, saj bo tako imel boljši okus.
Dokler zemlja ne zmrzne je tudi še čas za prekopavanje. Gredice, ki jih bomo prekopali ali zemljo na njih le obrnili z vilami, moramo tudi založno pognojiti. Uporabimo kompost ali hlevski gnoj, vendar slednjega ne na gredicah, kjer bomo naslednje leto gojili korenovke. Primerna so tudi kupljena organska gnojila ali NPK mineralna gnojila z malo dušika
V kleti
V klet v vlažen pesek presadimo cvetačo, endivijo in belušno zeleno, shranimo pa tudi korenine peteršilja, hrena in pastinaka, gomolje zelene ter kolerabico. Pri vlaganju rastlin v zabojčke pazimo na zadostne razmake med rastlinami, sicer lahko pride do gnitja.
VRTNA OPRAVILA V NOVEMBRU
Hladna in meglena jutra so že prvi znanilci prihajajoče zime. Tudi rastline se pripravljajo na počitek. Da bodo dočakale pomlad na toplem, pa jih zaščitimo s prekrivko.
Zelenjavni vrt
Primerna "zimska zelenjava" za vzgojo v stanovanju je kreša. Sejemo jo v plitve posodice, 14 dni kasneje pa režemo prve nežne lističe, ki jih dodajamo solatam in raznim sirovim namazom. Ostalo zelenjavo, ki jo imamo na prostem (solato, motovilec, špinačo in blitvo), prekrijemo z zimsko agrokopreno. Na gredicah pustimo tudi ohrovt; brstičnega moramo na izpostavljenih legah zavarovati pred mrzlimi vetrovi.
Okrasni vrt
Še vse do konca novembra, oziroma do zmrzali, lahko sadimo tulipane. Na izpostavljenih mestih posajene čebulice prekrijemo z nekaj centimetrov debelo plastjo šote ali preperelega hlevskega gnoja. Prekriti moramo tudi trajnice in zimzelene rastline, kar je predvsem pomembno v hladni zimi brez snega.
V novembru sadimo vrtnice, katerim izberemo sončno mesto. Pri sajenju pazimo, da bo cepljeno mesto 3-4 cm globoko, sicer ga lahko poškoduje zimski mraz. Balkonski cvetlični zaboji so lahko polni tudi pozimi. Vanje posadimo mačehe, reso, bršljan, nizke borovce, hebe in še mnoge druge.
Sadni vrt
Na izpostavljenih legah, kjer se preko dneva v drevesa upira močno zimsko sonce, ponoči pa jih ovija oster mraz, debla premažemo z belim premazom, ki ga dobimo v kmetijski apoteki. Premaz bo debla zavaroval pred pokanjem in pred divjadjo.
Novembra sadimo sadno drevja, razen marelic in še nekaterih, ki jih je bolje saditi spomladi. Pred sajenjem zaščitimo korenine pred voluharjem z mrežo, ki jo namestimo v jamo. Za osnovno gnojenje uporabimo organsko gnojilo Bio Valentin. Pri mladih drevesih je pomembna opora, varstvo pred divjadjo in prekrivanje področja korenin, za zaščito pred mrazom. Ob koncu meseca zaščitimo pred mrazom tudi jagode.
VRTNA OPRAVILA V DECEMBRU
Vrt v decembru večinoma počiva. Zato si lahko toliko več časa vzamemo za priprave na praznične dni, za nego sobnih rastlin in za zeliščni vrtiček na kuhinjskem oknu. Ne pozabimo tudi na ptice, ki v hladnih dneh iščejo hrano v našem vrtu.
Praznični december
V začetku meseca posejmo božično žito, ki ga postavimo k jaslicam, na mizo ali v okno. Božično zvezdo, postavimo na svetlo, vendar ne sončno mesto, kjer ni prepiha in skrbimo za stalno vlago. Pogostemu zalivanju se izognemo tako, da površino prekrijemo z mahom.
Za novoletno drevesce si lahko omislimo umetno smreko ali pa drevesce v loncu. Da se bo drevesce v loncu bolje ohranilo naj čim manj časa naj stoji v topli sobi. Ker potrebuje svetlobo, ga postavimo v bližino okna. Prst naj bo stalno vlažna, vendar ne prenamočena, drevesce pa tudi pogosto škropimo s postano vodo, da preprečimo sušenje iglic.
Okrasni in sadni vrt
Trajnice, ki smo jih jeseni porezali in zavarovali z dračjem, redno pregledujemo, saj se v dračju rade naselijo miši. Miši imajo rade tudi drevesno skorjo ob koreninskem vratu, zato je koristno, da po obilnem sneženju odkopljemo pas snega tik ob deblu in tam mišim nastavimo vabe - pazimo le, da ne bomo škodovali tudi domačim živalim.
Po sneženju z dela trate, po kateri hodimo, odstranimo sneg, saj se bo pod trdim, zgaženim snegom precej slabo počutila zaradi pomanjkanja zraka in nevarnosti okužbe s snežno plesnijo.
Sneg, ki zimsko zelenjavo lepo varuje pred mrazom, lahko naredi veliko preglavic v sadnem in okrasnem vrtu, saj se veje dreves nevarno upognejo pod belo težo. Preveč upognjene veje nežno stresemo, da se ne bi zlomile, nižje drevje in grmovje, ki ga je sneg prekril do tal in ni nevarnosti da bi se pod njegovo težo veje polomile pa pustimo, saj pokrivalo služi tudi kot zaščita pred zmrzaljo.
Pozimi dela v sadnem vrtu veliko škode tudi divjad. Debla dreves smo že jeseni zavarovali z žično ograjo, slamo, koruznico, valovito lepenko in podobnim, ali pa smo jih premazali z odvračalnimi sredstvi.
Zelenjavni vrt in shramba
Precej zimske zelenjave raste pod tuneli (zimska solata, endivija, radič, kitajsko zelje), nekatere vrtnine pa uspevajo kar pod snežno odejo, na primer brstični ohrovt. Najboljši okus bo imel, če ga bomo pustili, da bo v vrtu premrznil.
Zelenjavo, ki smo jo shranili v shrambe in kleti moramo redno pregledovati in morebitne gnile dele odstraniti, predvsem pa je to pomembno pri ozimnici sadja, saj bomo z odstranjevanjem pomagali tudi lačnim pticam vrtu, ki nam bodo hvaležne za marsikatero gnilo jabolko. V shrambah nam precej težav lahko delajo tudi glodalci, zato poskrbimo za pravočasno nastavljanje vab. Izbiramo lahko med različnimi vabami ali pa se odločimo za lepilo oziroma mehanske pasti.
Vir: Kalia
