Društvo za zdravilne rastline ognjič Logatec
  • Domov
  • Novice
  • Članki
    • Recepti
    • Zelišča
    • Uporabni nasveti
    • Vrtnarski nasveti
    • Naravna kozmetika
    • Zdravo življenje
  • Kontakt
  • Forum

Kavni nadomestki 

14/5/2014

0 Comments

 
Picture
Čeprav je danes kave v izobilju, so kavni nadomestki še vedno cenjeni. K njim se zatečejo predvsem ljudje, ki si prave kave ne dovolijo uživati. Bodisi so preobčutljivi za kofein bodisi se je izogibajo iz zdravstvenih razlogov.

Korenina regrata, cikorije, želod, žir, žitna zrna, celo krompirjevi olupki, ravno prav prepraženi in zmleti, so lahko osnova za pripravo napitka, ki je po okusu bolj ali manj podoben kavi, le da je brez kofeina. To je zlasti dobrodošlo za ljudi, ki so preobčutljivi za to naravno poživilo. Pripravek iz navadnega potrošnika naj bi povrhu utrjeval čilost jeter in čistil kri.

Menda so že etiopski pastirji v devetem stoletju kavna zrna mleli in jih mešali z živalsko maščobo, da so se poživili. Od tam se je raba rastline razširila v Egipt in Jemen, šele v arabskem svetu pa so začeli zrna pražiti in iz njih pripravljati omamno dišeč napitek tako, kot to počnemo še danes.

Do 15. stoletja je bila kava izjemno priljubljena po vsem Bližnjem vzhodu, kmalu so jo v Evropo ponesli podjetni beneški trgovci. Kljub temu da je prišla iz muslimanskih dežel, se je hitro prijela na stari celini. Sprva nesramno visoke cene zrn so zbili nizozemski pomorščaki, ki so jo prvi začeli na veliko uvažati in z rastlino zasadili plantaže na Javi in Šrilanki.

Že res, da je bilo pitje kave po 18. stoletju zelo razširjeno, vendar si je revni niso mogli privoščiti, med vojnami, ki so začasno pretrgale trgovske poti, pa so njeno pomanjkanje trpeli tudi premožnejši. Domiselni trgovci in tudi drugi so se hitro znašli ter začeli pražiti korenine različnih rastlin ali žitna zrna, ki so jih potem mešali s pravo kavo ali pa jo z njimi kar nadomestili. Starejši se še najbrž spominjajo značilnega kmečkega ali delavskega zajtrka svoje mladosti, kosa črnega kruha in vroče skodelice žitne kave.

Od regrata do ječmena

Nadomestki bolj ali manj posrečeno posnemajo okus prave kave, a so brez poživljajočega kofeina. Za okus je ključno praženje, sama surovina ni tako pomembna. Najpogosteje se v ta namen uporabljajo pražena zrna različnih žit, kot so denimo ječmenova. 
Mogoče jih je pripraviti še iz želoda, žira, mandljev, špargljev, pese, korenja, koruze, cikorije, regrata, fig, graha, krompirjevih olupkov, rebrinca, regrata in pšeničnih otrobov oziroma mešanice naštetih.

Pri nas je bil nekdaj pogost napitek proja, kavni nadomestek iz praženega ječmena in cikorije, ali pa kar sama cikorija. Postopek priprave je pri vseh zelo podoben: surovine se popraži in zmelje, prah se nato skuha kot prava kava (recimo pri cikoriji) ali pa se ga zgolj raztopi v vroči vodi. Nekaterih praženih zrn ne meljemo, ampak jih le prevremo v vodi in odcedimo kakor čaj.

Cikorija ali navadni potrošnik (po latinsko Cichorium intybus) je najbolj znan kavni nadomestek, potem ko njeno dolgo in debelo korenino posušimo, spražimo in zmeljemo. Ker je dobro topna v vodi, za pripravo enake količine napitka potrebujemo manj prahu kot pri pravi kavi. Povrhu naj bi pomagala čistiti kri in skrbeti za zdrava jetra. Tudi navadni regrat ima precej krepko korenino, ki jo lahko jeseni izkopljemo, posušimo in počasi pražimo v pečici kakšno uro, da porjavi, preden jo zmeljemo. Ena čajna žlička zaleže za skodelico napitka, korenina pa je bogata z vitaminoma A in C ter kalijem in železom.

Rožar Ivan Künzle v knjižici Zdravilna zelišča, ki jo je leta 1914 založila Katoliška bukvarna v Ljubljani, piše: »Župnik Kneipp priporoča želodovo kavo kot najboljšo in najbolj redilno. Zreli želod suši na solncu, dokler mu ne odpadejo kapice, sesekljaj ga, če ni še prav suh, posuši ga do kraja na peči in semli na kavinem mlinčku prav kakor zrnato kavo. Pristavi želodovo kavo z vodo na ogenj. Ta kava je napram pusti ječmenovi zelo okusna, močna in tako zdrava, da jo smeš dati brez skrbi otrokom.«

Sami morda še najlaže pripravimo žitno kavo. Najpreprosteje to storimo tako, da zrna (ječmenova ali pšenična) pražimo v pekaču in jih občasno premešamo, dokler niso temno rjave barve. Potem jih zmeljemo, ena zvrhana žlička prahu zadostuje za četrt litra vode. Komur grenak in razmeroma reven okus ni povšeči, lahko uporabi nekoliko zapletenejši postopek. 
In sicer mora 12 dekagramov žita po lastni izbiri na grobo zmleti v kavnem mlinčku in mu dodati 230 mililitrov mleka, 200 gramov melase in pol čajne žličke soli. Sestavine je treba temeljito premešati, da zmes postane kremasta, nato se jo enakomerno razmaže po pekaču, prej prekritem s folijo za peko. Vse se peče na višji temperaturi, dokler ne porjavi, nato še na manjši, da se povsem posuši. Ko se hrustljava zmes ohladi, jo nalomimo na manjše kose in jih zmeljemo v prah. Tega hranimo v dobro zatesnjeni posodi, napitek pa pripravljamo enako kot bi pravo kavo.



0 Comments

Čudežni recept

4/5/2014

0 Comments

 
Kako se rešiti bolečin v hrbtu, zglobih in nogah v sedmih dneh?

Dolgo časa nazaj sem prebral nasvet od enega vojaškega zdravnika o tem, kako ohraniti svoje sklepe v dobrem stanju in hkrati odpraviti veliko težav, povezanih z njimi. Preveril sem to na sebi, mojih prijateljih in se prepričal, da ta recept zares deluje, da je  - čudež!
Ta recept bom podelil z vami, ki imate bolečine v sklepih, hrbtu, nogah, vratu, itd..

Recept se glasi tako:

    Kupite v katerikoli trgovini 150 gramov katerekoli jedilne želatine ( 150gr - za zdravljenje, za mesec dni).
    Zvečer damo 5 g želatine (dve ravni čajni žlički), v četrt kozarca hladne (iz hladilnika) vode.
    Premešamo in pustimo stati do jutra (zunaj hladilnika).
    Želatina bo nabreknila in se bo spremenila čez noč v žele.
    Zjutraj popijte zmes na prazen želodec. Lahko dodate sok, vodo pomešano z medom ali zmes pomešajte z jogurtom ali s kislim mlekom. Ali na kakršen koli drug način, ki vam je všeč.


Deluje tako, da ljudje, ki so se pritoževali na bolečine v sklepih, hrbtu, nogah, hrbtenici, vratu, itd,  jih po enem tednu več ne občutijo!

Zdravljenje poteka en mesec. Ponovite ga čez šest mesecev. To je način za ponovno vzpostavitev "mazanja" sklepov . Od zdravih sklepov je odvisno tudi normalno delovanje številnih organov, saj je vse v našem telesu povezano.

Edini "ne" – je to, ker mnogi tega ne verjamejo. Draga zdravila proti bolečinam polna kemije so za nekoga edina rešitev  in tako "primitivno" nezahtevno zdravljenje ne vliva zaupanja.

Zakaj je želatina tako koristna za sklepe?

Želatina -proizvod živalskega izvora, se pridobiva pri predelavi veznega tkiva velike rogate živali - tetiv, kosti, hrustanca, je v stvari kolagen v najčistejši obliki. Pozitivno deluje na stanje notranjih vlaken in manjših sestavov. V sebi vsebuje dve aminokisline: prolin in hidrosiprolin, ki imajo pozitiven vpliv na obnovo vezivnega tkiva. Želatina je sposobna povečati rast in obnovo veznega tkiva, kar je zelo pomembno pri obolelih sklepih.

Želatina je koristen izdelek izjemne kakovosti za izboljšanje zdravja

    - Krepi sklepe in srčno mišico
    - Izboljša presnovo
    - Poveča mentalne sposobnosti
    - Ohrani zdravo stanje kože
    - Daje elastičnost in moč tetivam in vezem
    - Preprečuje razvoj osteoporoze in osteoartritisa
    - Vodi k večji rasti in strukture las in nohtov
    - Nepogrešljiv je pri displaziji

Iz osebne izkušnje vam lahko povem, da so res samo v sedmih dneh prenehale bolečine in togost v vratu, kar sem čutil že veliko mesecev, saj je moje delo povezano z dolgotrajnim sedenje za računalnikom. Po poteku zdravljenja od meseca dni sem se počutil veliko bolje, bolečine v hrbtu so izginile.



0 Comments

    ZDRAVO ŽIVLJENJE


    Iskalnik:

    h

    Arhiv člankov:

    May 2019
    January 2017
    January 2016
    October 2015
    June 2015
    April 2015
    March 2015
    February 2015
    November 2014
    October 2014
    August 2014
    July 2014
    June 2014
    May 2014
    April 2014

Powered by Create your own unique website with customizable templates.