Stipe Hećimović:Če bi se vsi prehranjevali kot jaz, bi industrija propadla, človek pa bi preživel”sobota, 4. januar 2014, 06:00
Življenjski slog Stipeta Hećimovića je precej drugačen od tistega, ki ga živi večina ljudi. Porabi le nekaj sto evrov na mesec, večino hrane pa si nabere v gozdu ali na domačem vrtu.
Pravi, da se včasih počuti kot Don Kihot in da se takemu življenju ne bi odpovedal za nič na svetu. Ne pije kave in nima hladilnika, prav tako ga ne boste našli na raznih spletnih omrežjih.
Hećimović ceni zasebnost in živi praktično brez sodobnih naprav, svoje življenje pa opiše kot mirno in prijazno. V Slovenijo je prišel v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zaradi vojne na Hrvaškem. Kaj kmalu je vzljubil Slovence, si tu našel prijatelje, in odločitev, da na Goriškem ostane, ni bila težka. Ste vedeli, da navadna detelja varuje pred rakavimi obolenji ter da je lobodika zelo dobra za sečila in razstrupljanje telesa? Najbolje je posušiti liste in cvetove, potem pa jih zaužiti kot prah. Uživanje prahu je bolj učinkovito od čaja, saj se ohranjajo encimi, svetuje Hećimović.
Danes se magister biologije poleg zeliščarstva ukvarja s široko paleto strok. Na njegovi nočni omarici so knjige s področja medicine, astronomije, fizike in filozofije. “Ne verjamem nobeni knjigi, nobeni avtoriteti. Vse, kar vam kdo pove, je pametno preveriti. Vendar pa je za to potrebna sposobnost logičnega razmišljanja,” je prepričan Hećimović.
Ujeli smo ga tik pred predavanji, ki jih vodi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Novi Gorici. S seboj je prinesel šop rastlin. “Ljudem rad na praktičnih primerih prikažem, katere rastline lahko nabirajo v določenem obdobju na določenem kraju,” pojasni.
> Kaj bi se zgodilo, če bi se z jutrišnjim dnem vsi ljudje začeli prehranjevati kot vi?
“Industrija bi propadla, ljudje pa bi preživeli. Ne bi trpela le farmacevtska industrija, tudi kak kirurški poseg bi odpadel. Človeštvo seveda nikoli ni bilo idealno, vendar je trenutni način življenja človeku še posebej neprijazen. Življenje je postalo neprestano tekmovanje. Sam opažam, tako vsaj vidim naravo, da se žival bojuje, človek pa sodeluje.”
> Poznani ste po tem, da se z uradno medicino velikokrat ne strinjate. Kaj so po vašem mnenju njene glavne zablode?
“Ne bi govoril o zablodah, prej gre za pomanjkljivosti v organizaciji medicinskega dela. Pred medicino je gromozanska naloga. Po eni strani komaj lovi sapo, da se sooča z degenerativnimi boleznimi, ki se pojavljajo vsak dan znova. Po drugi strani pa je prisiljena v specializacijo, same specializacije pa med seboj ne sodelujejo. Analitičen pristop je včasih koristen, včasih pa ne.”
> Bi se dalo sodobne bolezni preprečiti?
“Civilizacijske bolezni se z razlogom imenujejo civilizacijske. Ne vedeti, kaj jesti, je barbarstvo. Prepričan sem, da bi se jih dalo preprečiti.”
> Ne strinjate se z uradnim zdravljenjem osteoporoze. Kaj bi svetovali nekomu, ki se mora soočati s to diagnozo?
“Najprej bi mu svetoval, naj se v knjigah, izdanih pred letom 1991, pozanima, kaj je rahitis. Po osamosvojitvi je namreč začel pihati drug veter. Se ne spomnimo, da je rahitis pomanjkanje kalcija? Kar naenkrat je osteoporoza, motnja v presnovi beljakovin, postala bolezen pomanjkanja kalcija. Z beljakovinami, ki nam jih že petdeset let vsiljujejo, je bila prebivalstvu narejena strašanska škoda. V ozadju se skrivajo lobiji, zato o škodljivih vplivih beljakovin ne bomo nič slišali. Lobijem je v interesu, da vsiljuje beljakovine, posledico, osteoporozo, pa zdravijo z navadnim apnencem, ki ga prodajajo kot koralni kalcij. Moji nasveti za ljudi z osteoporozo so zato: redna telovadba, zadostna količina namočenih jedrc, uživanje stročnic in čim večje količine surove zelenjave.”
> Kako je potekal vaš današnji dan?
“Začel se je ob deseti uri. Do takrat sem poležaval. Uživam v jutranjem poležavanju in največ intelektualnega dela opravim takrat. Misli so zbrane, sem spočit. Ob postelji imam zvezek, računalnik in papir za risanje. Dan končam na podoben način. Jem, ko začutim, da sem lačen. Danes sem se pripravljal na predavanja, odšel sem na sprehod in nabral nekaj rastlin. Ni manjkala niti telovadba in preprost obrok.”
> Od kod ljubezen do rastlin in zelišč?
“Rojen sem na kmetiji in kot otrok sem večino časa preživel v naravi. V hiši sem samo spal. Rodil sem se v Liki, ki je od morja oddaljena štirideset zračnih kilometrov. Že kot otrok sem ugotovil, da ni dobro poslušati staršev in sem se odločil za svojo pot.”
> Kakšna pa je bila ta pot?
“Med številnimi interesi sem se komajda odločil za biologijo. Pred tem sem študiral književnost, vendar na zaposlitev še nisem bil pripravljen. Zato sem odšel v Zagreb, kjer sva se z ženo po dveh letih študija telesne vzgoje odločila za biologijo. Moja prva ljubezen so bile živali, vendar sem si premislil, ko sem videl, kako ravnajo z njimi. Od tam sem presedlal na rastline in na zelišča. Tudi zato, ker je tu več terenskega dela. Zame bi bilo sedenje v laboratoriju muka.”
> Katera rastlina je za vas nepogrešljiva?
“Ne bi se mogel opredeliti, predvsem zato, ker se prehranjujem le z rastlinami; mesa ne jem že od dvajsetega leta. Vsekakor ne bi mogel živeti brez oreščkov, sončničnih semen in stročnic. Zame je svet rastlinstva lep in vanj se rad poglobim. Z rastlinami se ne pogovarjam, rastline nas ne morejo slišati, one namreč vegetirajo, mi pa živimo.”
> Vseeno pa na nas rastline še kako vplivajo, kajne?
“Seveda. S svojimi videzom, sestavinami in izločki. Smo del skupnega sveta. Celo kamni vplivajo na nas.”
> Omenili ste, da ne jeste mesa. Zakaj?
“Zagotovo ne iz etičnih ali religioznih razlogov, ampak sem se za to odločil iz znanstvenih razlogov. Sem tip človeka, ki mora določeni stvari vedno priti do dna. Že na prvem predevanju iz fiziologije sem izvedel, da je človek vegetarijanec. Zelo preprosto je. Če se želim optimalno prehranjevati, potem moram uživati hrano rastlinskega izvora z visoko biološko vrednostjo. Ljudje rabimo vitamin C, ker nimamo gena, ki bi ga ustvarjal. Zagovornike mesojedstva, ki trdijo, da so bili naši predniki lovci, vprašam: 'Zakaj pa potem nimamo gena za sintezo vitamina C?' Nasprotno pa imamo gen za sintezo vitamina D. V rastlinah je vitamin C, v mesu pa vitamin D. Kaj to pomeni? Gensko smo programirani na rastlinsko hrano.”
> Imate morda kak nasvet, kako nadomestiti meso?
“Mogoče bi bilo bolj pametno vprašati obratno. Torej, kako izriniti iz prehrane nadomestek za zelenjavo in jedrca; prav to je namreč meso. Prepričan sem, da se lahko naravno, v tem primeru rastlinska hrana, nadomešča, vendar z izgubo. Odgovor na zgornje vprašanje pa je precej preprost. Jejte namočena jedrca v taki količini, kot želite. V mislih pa imejte, da je en kilogram orehovih jedrc enakovreden štirim in pol kilogramom govejega mesa. Seveda gre za hranilno in ne biološko vrednost.”
> Pravite, da mora imeti hrana biološko vrednost. Kaj to pomeni?
“Da hrana ni samo hranilo, ampak tudi živilo. Sem zelo strog, kar se tiče izražanja, in beseda mora imeti le en pomen. Če ima več pomenov, moramo namigniti, na katerega mislimo. Zame je hranilo nekaj, kar daje kalorije in osnovno zgradbo, to so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Vendar pa je hrana, ki ima le hranilno vrednost, oropana hrana. To je hrana, ki jo najdemo na policah trgovin, zapakirano in predelano. Hrana z biološko vrednostjo pa nas ne le hrani, ampak ščiti in podpira tudi ostale življenjske procese. Pri tem mislim na obrambne sposobnosti, sposobnosti regeneracije, jasnega razmišljanja in odločanja. Gre torej za hrano, ki podpira življenje kot celoto.”
> Po katera živila torej greste v trgovino?
“Grem po tisto, česar ne morem sam pridelati. Kak kilogram biološko pridelanega žita, sončnična semena, mogoče grem tudi po orehe, če mi jih zmanjka. Ne kupujem pa mlečnih in mesnih izdelkov. Izogibam se tudi živilom z drugih celin. Nikakor ne pridejo v poštev predelane neumnosti, ko so bela moka, sladkor in olje.”
> Zelo preprosta prehrana, mogoče celo asketska ...
“Askeza po moje ni nič drugega kot ugotovitev, kaj resnično rabimo. Je preventiva. To je zdrava askeza, ki človeku pokaže, kaj resnično rabi. Česar človek ne rabi, ga uničuje.”
> Vi greste še korak dalje. Tudi vas življenjski stil se nekoliko razlikuje od življenjskega stila ostalih ljudi. Česa v vašem stanovanju ne bomo našli?
“Ni televizorja, ni radia in ni hladilnika.”
> Zakaj nimate hladilnika?
“Pred leti sem ugotovil, da za tisto, kar jem, pravzaprav ne potrebujem hladilnika. Zakaj bi za fižol ali pšenico potreboval hladilnik? To je le eden od razlogov, glavni pa je, da je hladilnik fotonska črpalka. Neselektivno črpa fotone, tudi tiste nevidne. Večino živil jemo zaradi teh fotonov. Hladilnik je slab izum, ker jemo hrano, ki se hitro biološko stara. Po mojih ocenah se hrana v hladilniku v enem tednu postara tako, kot se postara pri normalni temperaturi v nekaj mesecih. Ohrani kemijsko sestavo, izgubi pa biološki potencial.”
> Mikrovalovna pečica potem sploh ne pride v poštev?
“Niti slučajno. Vse skušam skuhati na plin ali na navaden ogenj. Moje kuhanje, če sploh kuham, traja maksimalno dve minuti.”
> Doma pa imate tudi vrt za nekatera živila. Se ukvarjate tudi s permakulturo?
“Ne bi stlačil vsega v isti koš in svojega vrta opredeljeval z modernimi šolami. Skušam posnemati naravo in gozd. Kaj to pomeni? Kar posadim, takoj pokrijem z raznim rastlinskim materialom.”
> Lahko na primeru pojasnite, kako to poteka?
“Če vzamemo paradižnik. Počakam, da je sadika čim daljša, skopljem luknjo in paradižnik zakopljem v zemljo čim globlje. Potem pognojim z rastlinskim humusom ali kompostom, gredico pa takoj pokrijem z nasekljano suho travo ali slamo. Če je potrebno, v sušnih mesecih napeljem kapljični namakalni sistem. Vsekakor pa nobenega pobiranja plevela in okopavanja.”
> Nabiranje v naravi ali zelišča na domačem vrtu?
“To vprašanje je povezano z ekološko zakonitostjo. Vsak sistem ima določeno nosilnost. Travnik, na primer, lahko prenese le določeno število kobilic. Če jih je več, je ogrožen. V naravi za razliko od običajnih domačih vrtov veljajo ekološki tokokrogi. Vsaj jaz poznam malo ljudi, ki so ta tokokrog sklenili na domačem vrtu. Ena od takih stvari je, da morajo vsi človeški iztrebki končati prav na vrtu. Vrtne rastline so tako v primerjavi s tistimi, ki jih najdemo v naravi, manj kakovostne. V domačem vrtu je tako vedno manj mikroelementov, rastline so manj odporne, mi pa postajamo vse bolj nagnjeni k boleznim. Torej, domači vrt ja, ampak le, ko je v njem sklenjen naravni tokokrog.”
> Omenili ste uživanje oreškov. Zakaj bi morali oreščke namakati?
“Oreščki so vir beljakovin in maščob. Vendar jih moramo očistiti zaviralcev kaljenja ali zaviralcev prebave. Semena dreves in grmov imajo v zunanjem ovoju jedra kemične snovi, ki zavirajo kaljenje, če je premalo vlage v prostoru. Zaviralci kaljenja nam lahko pokvarijo prebavo, blokirajo encime iz trebušne slinavke, kar pomeni, da obrok tiči v prebavilih in se kvari. Namesto zdravega obroka se lahko zastrupimo. Zato jedrca, ki jih namakamo vsaj 12 ur, vsebujejo vse prebavne encime. Na naši temperaturi ti procesi podvojijo ali pa celo podeseterijo aktivnost encimov.”
> Kaj so glavne napake, ki jih sodoben človek dela pri prehrani?
“Da se prehranjuje s hrano psov, mačk in prašičev. Velika napaka je, da je sodobni človek izstopil iz svoje ekološke niše. To pomeni, da večkrat na dan uničuje svoje gene. Druga napaka je, da užije preveč hrane, predvsem preveč nekakovostne hrane. Če je živilo oropano, boste skušali primanjkljaj nadomestiti s količino. Tako se ljudje zastrupljajo in redijo.”
> Pravite, da je vsako informacijo treba preveriti. Od kod vi črpate vaše znanje?
“Imam spoštljiv odnos do strokovne literature, ki pa jo vedno jemljem z rezervo. Vsi pošteni avtorji bodo priznali, da se znanost neprestano razvija. V znanosti ne bi smelo biti dogem, saj krepijo in ohranjajo avtoriteto. Glede črpanja informacij verjamem v preverjene avtorje. Največ mojih spoznanj prihaja iz logičnega razmišljanja. Logiki se ne odpovem za nobeno ceno. Če pa se pogovarjava o zeliščih, na moji nočni omarici ne manjka Enciklopedija rastlinskih bogastev Tomaža Petauerja.”
> V Slovenijo ste prišli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Kaj vas je prepričalo, da ste tu ostali?
“Sem sem prišel kot ubežnik pred grozotami vojne in prepričan pacifist. Tu so me zadržali prijatelji. Hitro sem spletel veliko pristnih prijateljstev. Vzdržujem se z delom z ljudmi, vesel sem, da jim moje znanje koristi.”
> Predavate na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Novi Gorici. Kje vas lahko še najdemo?
“Letos sem sodeloval tudi s Šolskim centrom v Novi Gorici, vodil pa sem delavnice o zeliščih v Zeliščnem centru v Grgarskih Ravnah. Občasno predavam posameznim skupinam.”
> Zaslužek ni velik. Me pa zanima, če seveda ni skrivnost, koliko denarja porabite na mesec?
“Že tri leta sem upokojen, imam 180 evrov pokojnine. Ne vem, koliko natančno zaslužim, ne vodim posebne evidence. Vem pa, da mi vsako leto vrnejo davek na dodano vrednost. Če porabite samo tisto, kar je potrebno, in se izogibate presežkov, življenje ni drago.”
> Kako torej čim manj zapravljati?
“Poskrbite, da tisti denar, ki vsak mesec prikaplja, razporedite za nujne stvari, in da vam nekaj malega tudi ostane. Kupujte obleke, ki opravijo svojo funkcijo. Enako velja za hrano, ki naj služi zadovoljevanju življenjskih potreb in ne navad. Ne vidim razloga, zakaj bi bila čezoceanska potovanja potrebna; nesmiselno se mi zdi denar zapravljati za turizem. Treba je logično razmišljati. Pameti nimamo zato, da bi igrali šah, ampak da se v situaciji, v kateri smo, čim bolje znajdemo.”
PETRA MEZINEC
http://primorske.si/Priloge/Sobota/-Ce-bi-se-vsi-prehranjevali-kot-jaz,-bi-industrija.aspx
Življenjski slog Stipeta Hećimovića je precej drugačen od tistega, ki ga živi večina ljudi. Porabi le nekaj sto evrov na mesec, večino hrane pa si nabere v gozdu ali na domačem vrtu.
Pravi, da se včasih počuti kot Don Kihot in da se takemu življenju ne bi odpovedal za nič na svetu. Ne pije kave in nima hladilnika, prav tako ga ne boste našli na raznih spletnih omrežjih.
Hećimović ceni zasebnost in živi praktično brez sodobnih naprav, svoje življenje pa opiše kot mirno in prijazno. V Slovenijo je prišel v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zaradi vojne na Hrvaškem. Kaj kmalu je vzljubil Slovence, si tu našel prijatelje, in odločitev, da na Goriškem ostane, ni bila težka. Ste vedeli, da navadna detelja varuje pred rakavimi obolenji ter da je lobodika zelo dobra za sečila in razstrupljanje telesa? Najbolje je posušiti liste in cvetove, potem pa jih zaužiti kot prah. Uživanje prahu je bolj učinkovito od čaja, saj se ohranjajo encimi, svetuje Hećimović.
Danes se magister biologije poleg zeliščarstva ukvarja s široko paleto strok. Na njegovi nočni omarici so knjige s področja medicine, astronomije, fizike in filozofije. “Ne verjamem nobeni knjigi, nobeni avtoriteti. Vse, kar vam kdo pove, je pametno preveriti. Vendar pa je za to potrebna sposobnost logičnega razmišljanja,” je prepričan Hećimović.
Ujeli smo ga tik pred predavanji, ki jih vodi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Novi Gorici. S seboj je prinesel šop rastlin. “Ljudem rad na praktičnih primerih prikažem, katere rastline lahko nabirajo v določenem obdobju na določenem kraju,” pojasni.
> Kaj bi se zgodilo, če bi se z jutrišnjim dnem vsi ljudje začeli prehranjevati kot vi?
“Industrija bi propadla, ljudje pa bi preživeli. Ne bi trpela le farmacevtska industrija, tudi kak kirurški poseg bi odpadel. Človeštvo seveda nikoli ni bilo idealno, vendar je trenutni način življenja človeku še posebej neprijazen. Življenje je postalo neprestano tekmovanje. Sam opažam, tako vsaj vidim naravo, da se žival bojuje, človek pa sodeluje.”
> Poznani ste po tem, da se z uradno medicino velikokrat ne strinjate. Kaj so po vašem mnenju njene glavne zablode?
“Ne bi govoril o zablodah, prej gre za pomanjkljivosti v organizaciji medicinskega dela. Pred medicino je gromozanska naloga. Po eni strani komaj lovi sapo, da se sooča z degenerativnimi boleznimi, ki se pojavljajo vsak dan znova. Po drugi strani pa je prisiljena v specializacijo, same specializacije pa med seboj ne sodelujejo. Analitičen pristop je včasih koristen, včasih pa ne.”
> Bi se dalo sodobne bolezni preprečiti?
“Civilizacijske bolezni se z razlogom imenujejo civilizacijske. Ne vedeti, kaj jesti, je barbarstvo. Prepričan sem, da bi se jih dalo preprečiti.”
> Ne strinjate se z uradnim zdravljenjem osteoporoze. Kaj bi svetovali nekomu, ki se mora soočati s to diagnozo?
“Najprej bi mu svetoval, naj se v knjigah, izdanih pred letom 1991, pozanima, kaj je rahitis. Po osamosvojitvi je namreč začel pihati drug veter. Se ne spomnimo, da je rahitis pomanjkanje kalcija? Kar naenkrat je osteoporoza, motnja v presnovi beljakovin, postala bolezen pomanjkanja kalcija. Z beljakovinami, ki nam jih že petdeset let vsiljujejo, je bila prebivalstvu narejena strašanska škoda. V ozadju se skrivajo lobiji, zato o škodljivih vplivih beljakovin ne bomo nič slišali. Lobijem je v interesu, da vsiljuje beljakovine, posledico, osteoporozo, pa zdravijo z navadnim apnencem, ki ga prodajajo kot koralni kalcij. Moji nasveti za ljudi z osteoporozo so zato: redna telovadba, zadostna količina namočenih jedrc, uživanje stročnic in čim večje količine surove zelenjave.”
> Kako je potekal vaš današnji dan?
“Začel se je ob deseti uri. Do takrat sem poležaval. Uživam v jutranjem poležavanju in največ intelektualnega dela opravim takrat. Misli so zbrane, sem spočit. Ob postelji imam zvezek, računalnik in papir za risanje. Dan končam na podoben način. Jem, ko začutim, da sem lačen. Danes sem se pripravljal na predavanja, odšel sem na sprehod in nabral nekaj rastlin. Ni manjkala niti telovadba in preprost obrok.”
> Od kod ljubezen do rastlin in zelišč?
“Rojen sem na kmetiji in kot otrok sem večino časa preživel v naravi. V hiši sem samo spal. Rodil sem se v Liki, ki je od morja oddaljena štirideset zračnih kilometrov. Že kot otrok sem ugotovil, da ni dobro poslušati staršev in sem se odločil za svojo pot.”
> Kakšna pa je bila ta pot?
“Med številnimi interesi sem se komajda odločil za biologijo. Pred tem sem študiral književnost, vendar na zaposlitev še nisem bil pripravljen. Zato sem odšel v Zagreb, kjer sva se z ženo po dveh letih študija telesne vzgoje odločila za biologijo. Moja prva ljubezen so bile živali, vendar sem si premislil, ko sem videl, kako ravnajo z njimi. Od tam sem presedlal na rastline in na zelišča. Tudi zato, ker je tu več terenskega dela. Zame bi bilo sedenje v laboratoriju muka.”
> Katera rastlina je za vas nepogrešljiva?
“Ne bi se mogel opredeliti, predvsem zato, ker se prehranjujem le z rastlinami; mesa ne jem že od dvajsetega leta. Vsekakor ne bi mogel živeti brez oreščkov, sončničnih semen in stročnic. Zame je svet rastlinstva lep in vanj se rad poglobim. Z rastlinami se ne pogovarjam, rastline nas ne morejo slišati, one namreč vegetirajo, mi pa živimo.”
> Vseeno pa na nas rastline še kako vplivajo, kajne?
“Seveda. S svojimi videzom, sestavinami in izločki. Smo del skupnega sveta. Celo kamni vplivajo na nas.”
> Omenili ste, da ne jeste mesa. Zakaj?
“Zagotovo ne iz etičnih ali religioznih razlogov, ampak sem se za to odločil iz znanstvenih razlogov. Sem tip človeka, ki mora določeni stvari vedno priti do dna. Že na prvem predevanju iz fiziologije sem izvedel, da je človek vegetarijanec. Zelo preprosto je. Če se želim optimalno prehranjevati, potem moram uživati hrano rastlinskega izvora z visoko biološko vrednostjo. Ljudje rabimo vitamin C, ker nimamo gena, ki bi ga ustvarjal. Zagovornike mesojedstva, ki trdijo, da so bili naši predniki lovci, vprašam: 'Zakaj pa potem nimamo gena za sintezo vitamina C?' Nasprotno pa imamo gen za sintezo vitamina D. V rastlinah je vitamin C, v mesu pa vitamin D. Kaj to pomeni? Gensko smo programirani na rastlinsko hrano.”
> Imate morda kak nasvet, kako nadomestiti meso?
“Mogoče bi bilo bolj pametno vprašati obratno. Torej, kako izriniti iz prehrane nadomestek za zelenjavo in jedrca; prav to je namreč meso. Prepričan sem, da se lahko naravno, v tem primeru rastlinska hrana, nadomešča, vendar z izgubo. Odgovor na zgornje vprašanje pa je precej preprost. Jejte namočena jedrca v taki količini, kot želite. V mislih pa imejte, da je en kilogram orehovih jedrc enakovreden štirim in pol kilogramom govejega mesa. Seveda gre za hranilno in ne biološko vrednost.”
> Pravite, da mora imeti hrana biološko vrednost. Kaj to pomeni?
“Da hrana ni samo hranilo, ampak tudi živilo. Sem zelo strog, kar se tiče izražanja, in beseda mora imeti le en pomen. Če ima več pomenov, moramo namigniti, na katerega mislimo. Zame je hranilo nekaj, kar daje kalorije in osnovno zgradbo, to so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Vendar pa je hrana, ki ima le hranilno vrednost, oropana hrana. To je hrana, ki jo najdemo na policah trgovin, zapakirano in predelano. Hrana z biološko vrednostjo pa nas ne le hrani, ampak ščiti in podpira tudi ostale življenjske procese. Pri tem mislim na obrambne sposobnosti, sposobnosti regeneracije, jasnega razmišljanja in odločanja. Gre torej za hrano, ki podpira življenje kot celoto.”
> Po katera živila torej greste v trgovino?
“Grem po tisto, česar ne morem sam pridelati. Kak kilogram biološko pridelanega žita, sončnična semena, mogoče grem tudi po orehe, če mi jih zmanjka. Ne kupujem pa mlečnih in mesnih izdelkov. Izogibam se tudi živilom z drugih celin. Nikakor ne pridejo v poštev predelane neumnosti, ko so bela moka, sladkor in olje.”
> Zelo preprosta prehrana, mogoče celo asketska ...
“Askeza po moje ni nič drugega kot ugotovitev, kaj resnično rabimo. Je preventiva. To je zdrava askeza, ki človeku pokaže, kaj resnično rabi. Česar človek ne rabi, ga uničuje.”
> Vi greste še korak dalje. Tudi vas življenjski stil se nekoliko razlikuje od življenjskega stila ostalih ljudi. Česa v vašem stanovanju ne bomo našli?
“Ni televizorja, ni radia in ni hladilnika.”
> Zakaj nimate hladilnika?
“Pred leti sem ugotovil, da za tisto, kar jem, pravzaprav ne potrebujem hladilnika. Zakaj bi za fižol ali pšenico potreboval hladilnik? To je le eden od razlogov, glavni pa je, da je hladilnik fotonska črpalka. Neselektivno črpa fotone, tudi tiste nevidne. Večino živil jemo zaradi teh fotonov. Hladilnik je slab izum, ker jemo hrano, ki se hitro biološko stara. Po mojih ocenah se hrana v hladilniku v enem tednu postara tako, kot se postara pri normalni temperaturi v nekaj mesecih. Ohrani kemijsko sestavo, izgubi pa biološki potencial.”
> Mikrovalovna pečica potem sploh ne pride v poštev?
“Niti slučajno. Vse skušam skuhati na plin ali na navaden ogenj. Moje kuhanje, če sploh kuham, traja maksimalno dve minuti.”
> Doma pa imate tudi vrt za nekatera živila. Se ukvarjate tudi s permakulturo?
“Ne bi stlačil vsega v isti koš in svojega vrta opredeljeval z modernimi šolami. Skušam posnemati naravo in gozd. Kaj to pomeni? Kar posadim, takoj pokrijem z raznim rastlinskim materialom.”
> Lahko na primeru pojasnite, kako to poteka?
“Če vzamemo paradižnik. Počakam, da je sadika čim daljša, skopljem luknjo in paradižnik zakopljem v zemljo čim globlje. Potem pognojim z rastlinskim humusom ali kompostom, gredico pa takoj pokrijem z nasekljano suho travo ali slamo. Če je potrebno, v sušnih mesecih napeljem kapljični namakalni sistem. Vsekakor pa nobenega pobiranja plevela in okopavanja.”
> Nabiranje v naravi ali zelišča na domačem vrtu?
“To vprašanje je povezano z ekološko zakonitostjo. Vsak sistem ima določeno nosilnost. Travnik, na primer, lahko prenese le določeno število kobilic. Če jih je več, je ogrožen. V naravi za razliko od običajnih domačih vrtov veljajo ekološki tokokrogi. Vsaj jaz poznam malo ljudi, ki so ta tokokrog sklenili na domačem vrtu. Ena od takih stvari je, da morajo vsi človeški iztrebki končati prav na vrtu. Vrtne rastline so tako v primerjavi s tistimi, ki jih najdemo v naravi, manj kakovostne. V domačem vrtu je tako vedno manj mikroelementov, rastline so manj odporne, mi pa postajamo vse bolj nagnjeni k boleznim. Torej, domači vrt ja, ampak le, ko je v njem sklenjen naravni tokokrog.”
> Omenili ste uživanje oreškov. Zakaj bi morali oreščke namakati?
“Oreščki so vir beljakovin in maščob. Vendar jih moramo očistiti zaviralcev kaljenja ali zaviralcev prebave. Semena dreves in grmov imajo v zunanjem ovoju jedra kemične snovi, ki zavirajo kaljenje, če je premalo vlage v prostoru. Zaviralci kaljenja nam lahko pokvarijo prebavo, blokirajo encime iz trebušne slinavke, kar pomeni, da obrok tiči v prebavilih in se kvari. Namesto zdravega obroka se lahko zastrupimo. Zato jedrca, ki jih namakamo vsaj 12 ur, vsebujejo vse prebavne encime. Na naši temperaturi ti procesi podvojijo ali pa celo podeseterijo aktivnost encimov.”
> Kaj so glavne napake, ki jih sodoben človek dela pri prehrani?
“Da se prehranjuje s hrano psov, mačk in prašičev. Velika napaka je, da je sodobni človek izstopil iz svoje ekološke niše. To pomeni, da večkrat na dan uničuje svoje gene. Druga napaka je, da užije preveč hrane, predvsem preveč nekakovostne hrane. Če je živilo oropano, boste skušali primanjkljaj nadomestiti s količino. Tako se ljudje zastrupljajo in redijo.”
> Pravite, da je vsako informacijo treba preveriti. Od kod vi črpate vaše znanje?
“Imam spoštljiv odnos do strokovne literature, ki pa jo vedno jemljem z rezervo. Vsi pošteni avtorji bodo priznali, da se znanost neprestano razvija. V znanosti ne bi smelo biti dogem, saj krepijo in ohranjajo avtoriteto. Glede črpanja informacij verjamem v preverjene avtorje. Največ mojih spoznanj prihaja iz logičnega razmišljanja. Logiki se ne odpovem za nobeno ceno. Če pa se pogovarjava o zeliščih, na moji nočni omarici ne manjka Enciklopedija rastlinskih bogastev Tomaža Petauerja.”
> V Slovenijo ste prišli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Kaj vas je prepričalo, da ste tu ostali?
“Sem sem prišel kot ubežnik pred grozotami vojne in prepričan pacifist. Tu so me zadržali prijatelji. Hitro sem spletel veliko pristnih prijateljstev. Vzdržujem se z delom z ljudmi, vesel sem, da jim moje znanje koristi.”
> Predavate na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Novi Gorici. Kje vas lahko še najdemo?
“Letos sem sodeloval tudi s Šolskim centrom v Novi Gorici, vodil pa sem delavnice o zeliščih v Zeliščnem centru v Grgarskih Ravnah. Občasno predavam posameznim skupinam.”
> Zaslužek ni velik. Me pa zanima, če seveda ni skrivnost, koliko denarja porabite na mesec?
“Že tri leta sem upokojen, imam 180 evrov pokojnine. Ne vem, koliko natančno zaslužim, ne vodim posebne evidence. Vem pa, da mi vsako leto vrnejo davek na dodano vrednost. Če porabite samo tisto, kar je potrebno, in se izogibate presežkov, življenje ni drago.”
> Kako torej čim manj zapravljati?
“Poskrbite, da tisti denar, ki vsak mesec prikaplja, razporedite za nujne stvari, in da vam nekaj malega tudi ostane. Kupujte obleke, ki opravijo svojo funkcijo. Enako velja za hrano, ki naj služi zadovoljevanju življenjskih potreb in ne navad. Ne vidim razloga, zakaj bi bila čezoceanska potovanja potrebna; nesmiselno se mi zdi denar zapravljati za turizem. Treba je logično razmišljati. Pameti nimamo zato, da bi igrali šah, ampak da se v situaciji, v kateri smo, čim bolje znajdemo.”
PETRA MEZINEC
http://primorske.si/Priloge/Sobota/-Ce-bi-se-vsi-prehranjevali-kot-jaz,-bi-industrija.aspx
