Povzeto iz knjige Vojna ali mir z bakterijami
Antibiotičnih lastnosti nimajo le probiotiki. Veliko rastlin vsebuje snovi, za katere ugotavljajo, da delujejo proti bakterijam. Znanost je poskusila te snovi opredeliti, vendar nikakor ne zna odgovoriti, kako to, da večina naravnih antibiotikov opravi tako z bakterijami kot tudi z virusi in s kvasovkami. Nobenemu sinteznemu zdravilu pa to ne uspe.
Kot boste tudi sami spoznali, je modrost narave prevelika, da bi jo zajeli vnašo razdrobljeno sliko sveta. Lahko pa modrost narave ponižno sprejmemo in s spoštovanjem izkoristimo za svoje zdravje. Prednost naravnih antibiotikov je v tem, da učinkovito delujejo proti bakterijam, ob tem pa ne prizadenejo napadenega tkiva in koristnih bakterij. Dodatna prednost naravnih učinkovin je ta, da kljub redni in ponavljajoči se uporabi telo ne ustvarja odpornosti proti njim. Nekateri zmorejo premagati celo bakterije, ki so pridobile odpornost na antibiotike, kar pomeni, da so lahko rešilna bilka za človeštvo.
Zakaj bi čakali, da sintezni antibiotiki odpovedo, da bi se vrnili k naravi? S premišljeno uporabo naravnih antibiotikov sinteznih sploh ne bomo potrebovali.
Sproti bomo vzdrževali ravnovesje bakterij in odpravljali morebitne patogene organizme.
Naravne antibiotike je veliko lažje prebaviti od sinteznih. V najslabšem primeru bo dolgotrajna uporaba dražila prebavila in obremenila ledvice, vendar vedno v precej manjšem obsegu v primerjavi s sintetičnimi antibiotiki.
Alicin
Alicin je močen naravni antibiotik, ki ga najdemo v čebuli, česnu in čemažu. Antibiotični učinek 1 mg alicina lahko primerjamo z učinkom 15 enot penicilina. Ob tem deluje tudi proti virusom, glivicam in zajedavcem. Alicin je uspešen pri zdravljenju okužb s stafilokoki in streptokoki, dokazano pa je, da lahko uniči tudi bakterije, ki so odporne na antibiotike. Res pa je, da njegovo delovanje ni tako hitro in zahteva čas – zato ni primeren pri nevarnih akutnih okužbah.
Zanimivost, ki je verjetno ne veste, je, da se v svežem česnu nahaja neučinkovita snov aliin, ki svoje antibakterijske sposobnosti razvije šele po procesu oksidacije (česen vedno pustimo vsaj 15 minut na zraku, da razvije vonj) ter fermentacije v telesu. Tu pa se znajo zadeve zaplesti. Praviloma se fermentacija odvija v zdravi črevesni flori. Če je nimate, potem vam tudi česen ne bo v veliko pomoč. To je še en dokaz, da imajo tisti, ki skrbijo za svoje zdravje, manjše težave, da ga povrnejo, ko zaniha. Dlje ko ste se oddaljili od samih sebe in svojega telesa, težji bo povratek. Česen lahko uporabljamo svež ali ga dodamo na koncu priprave hrane. Na voljo je tudi v obliki tinktur, iz njega pa lahko pripravite celo čaj. O učinkovitosti kapsul pa so mnenja močno deljena.
Limonen
Limonen je terpen z vonjem po limoni, ki ga najdemo v mnogih eteričnih oljih in začimbah. Na žalost ima naša industrija rada vonj limon, zaradi česar je pretiravala z uporabo umetno sintetiziranega limonena, da je danes na to vonjavo alergičnih vse več ljudi. Kljub temu pa ostaja limonen pomemben naravni antibiotik. Najdemo ga v eteričnih oljih citrusov, bora, smreke, jelke, mirte, kumine, sporiša, travniške kadulje, materine dušice, mete, sivke, ameriškega slamnika (ehinaceje), navadnega rmana in mnogih drugih rastlin.
Tudi v tem primeru je očitno, da so ponaredki daleč od izvirnika. Večina ljudi, ki so na sintetični limonen alergični, nima težav z naravnim limonenom. Zato se mu pri certificirani naravni kozmetiki in dišavam ni nujno izogibati.
Timol
Timol je naravni terpen stearopten, sestavina eteričnega olja, ki ga najdemo v žajblju, materini dušici, dobri misli, timijanu, … Pri uporabi zelišč ni omejitev, če pa uporabljate eterična olja, morate zelo dobro vedeti, kako jih uporabiti, da si ne škodujete. (Več o tem si lahko preberete v knjigi Ščepec rešitve.)  
Berberin
Berberin sodi v skupino alkaloidov. Zelo je koristen, saj so nanj občutljive človeku zelo nevarne bakterije, kot so salmonela, Escherichia coli, Shigella in Vibrio cholera. Deluje tudi proti protozoam, glistam, nekaterim kvasovkam in virusom. Največ te dragocene snovi najdemo v skorji korenini češmina in v kanadskem zlatem pečatu (Hydrastis canadensis – golden seal). Slednji je zaradi pretirane porabe skoraj izginil, vendar je to le dokaz njegove učinkovitosti.
Indijski znanstveniki so ugotovili, da je berberin, ki je v zlatem pečatu, bolj uspešen pri zdravljenju kolere kot močan antibiotik kloromicetin. Navadni češmin (Berberis vulgaris) so uporabljali Indijanci, Egipčani in indijski zdravilci. Povečuje imunost telesa in ima moč zmanjševanja tumorjev. Študije dokazujejo uspešnost pri boju proti streptokokom, stafilokokom, salmoneli itd.
Karvon
Karvon je seskviterpenski keton, sestavina eteričnih olj v rastlinah, ki jih poznamo kot začimbnice (npr. navadni gladež, navadni koper, kumina, meta). V jetrih se karvon reducira v karvol in deluje proti prebavnim težavam. Učinkovito zavira delovanje bakterij, ki utegnejo zmotiti pravilen tok prebave in sprožiti nastajanje plinov. Največ karvona je v semenih kumine (predstavlja 50–70 % eteričnih olj v kumini), kar ji daje tipičen vonj.
Ne čakajte na napenjanje, da bi si pripravljali čaje za želodec. Kumina in janež sta odlični začimbi, ki ju stremo in dodajamo vsem jedem, ki nas utegnejo napenjati. Kumina je obvezen dodatek k zelju, ohrovtu, brokoliju in drugim jedem, ki se po zaužitju rade „oglašajo“. Tudi gobice postanejo veliko lažje prebavljive s pomočjo ščepca strte ali zmlete kumine. Ne kupujte že zmlete kumine, saj hitro oksidira, eterična olja pa hitro izhlapijo. Bolje je kupovati kakovostna semena (iz ekološke pridelave) in jih sproti zmleti v možnarju ali mlinčku za kavo.
Inhibin
Inhibin je močen antibiotik, ki ga najdemo v vseh vrstah medu, ki ni termično obdelan. Posebno kombinacijo protivnetnih snovi najdemo v propolisu. Čebele ga uporabljajo za konzerviranje panja. Deluje na viruse, bakterije in glivice, ob tem pa ima tudi anestetične lastnosti.
Propolis se svetuje pri dolgotrajnih trdovratnih vnetjih, kajti aktivni bioflavonoidi iz propolisa odpravijo nekatere bakterije, ki so postale odporne na sintezne antibiotike. Dokazano deluje proti 28 vrstam bakterij. Propolis je posebej učinkovit pri oslabljenem imunskem sistemu, okužbah dihal in kožnih boleznih. Tudi pri ranicah v ustih ali počeni koži med prsti stopal je odlična rešitev, saj vpliva na sluznico tako, da se na njej naredi varovalna plast. Tako hitro odpravi afte in poškodbe.
Ehinaceja
Ehinacejo (ameriški slamnik) smo že omenili med rastlinami, ki vsebujejo limonen, vendar je njeno delovanje veliko bolj kompleksno in deluje celostno na moduliranje našega imunskega odziva. Je blag naravni antibiotik, ki uničuje stafilokoke in streptokoke. Ker v organizmu pospešuje tvorbo interferona, s tem deluje tudi proti virusom gripe in herpesa ter varuje sluznice in kožo. Učinkovita je tudi pri zdravljenju ran, čirov, aken in ekcemov. Študije pa so dokazale, da ima ameriški slamnik pomembno vlogo celo pri uničevanju tumorskih celic.
Indijanci so ga uporabljali za celjenje poškodb ter celo pri pikih kač in nevarnih žuželk. Najbolj učinkoviti so alkoholni izvlečki svežih rastlin, ki vsebujejo celotno rastlino (korenina, zel in cvet). Uživamo lahko tudi bodice svežih cvetov (ježke), saj vsebujejo visok odstotek alkilamidov. Na ureznine in poškodbe polagamo sveže liste. Alkilamidi se v vodi ne izlužijo, zato je uživanje čajev ali cejenega soka precej manj učinkovito od uživanja alkoholnega izvlečka.
Aloe vera
Odlično kombinacijo protivnetnega in regenerativnega delovanja najdemo tudi pri aloe veri. Deluje proti bakterijam in virusom, pospešuje celjenje ran in preprečuje vnetja. Njeni učinki so odvisni od načina gojenja in načina predelave. Poiščite ekološko certificirane izdelke, pripravljene po hladnem postopku. Pri vnetih sluznicah je zelo zaželeno, da sok ne vsebuje aloina in dodanih kislin, ki sluznice dražijo in lahko s tem zavirajo celjenje. V primeru povečanega sevanja je dodatna dragocena lastnost aloe vere ta, da pomaga varovati DNK celic pred poškodbami.
Sladki koren
Sladki koren sodi med najbolj raziskane rastline, saj obenem deluje antioksidativno, protivnetno, protistresno in proti krčem. Deluje blago odvajalno, znižuje sladkor v krvi in spodbuja proizvodnjo žolča, obenem pa blaži težave, ki jih prinašajo rane na prebavilih. Že stoletja ga uporabljajo pri vnetjih zgornjih dihal. Je tudi dokazan imunomodulator, ki spodbuja delovanje zaspanega imunskega sistema, hiperaktivnega pa pomirja. Pri ženskah v menopavzi uravnava aktivnost estrogena. Za povrh pa je zares sladkega okusa, zato čajev, ki ga vsebujejo, ni treba sladkati.
Izvleček listov oljke
Izvleček listov oljke je prav tako uspešen v boju proti bakterijam. Imenuje se oleuropein. Znanstveniki so ugotovili, da ga je mogoče uporabljati tudi kot antioksidant. In ker je to poceni naravna surovina je na trgu tudi vse več pripravkov proti bakterijam, virusom in drugim patogenim organizmom.
Brusnice
Če imate težave s sečili, vas lahko pred jemanjem antibiotikov rešijo brusnice.
Sok sveže stisnjene divje brusnice deluje proti vnetju sečil, prehladom, povišani temperaturi, zobni gnilobi in ranah na želodcu. Zadnja dognanja profesorja Izthaka Ofeka kažejo, da brusnica zelo blagodejno deluje tudi na Helicobacter pylori, s katero imajo mnogi vse več težav. Pogoj je seveda, da ste dobro hidrirani, kar pomeni da spijete vsaj 2 litra vode na dan.
Ingver, cimet, kardamom, kajenski poper…
Ker smo o tem toliko napisali v knjigi Ščepec rešitve, povejmo le na kratko.
Med močne naravne antibiotike in antiseptike uvrščamo tudi ingver, cimet, kardamom, kajenski poper, … Zdaj je skrajni čas, da se naučimo delati
z začimbami in dojamemo, da so lahko naša lekarna v kuhinji. Z dobrimi začimbami je lahko vsako kosilo zdravilo. Pomislite le na meso, polno muh, ki ga prodajajo na azijskih in afriških tržnicah, ter na umazano vodo, ki jo uživajo.
Začimbe, s katerimi hrano obdelajo, so edino sredstvo, ki se mu morajo zahvaliti, da jih patogene bakterije, ki jih zaužijejo veliko, ne pokončajo. 
Alge
Med superživila uvrščamo tudi alge. Poleg tega, da razstrupljajo, zalagajo telo s koristnimi snovmi, izboljšujejo odpornost in pomagajo popravljati poškodovana tkiva, imajo alge med drugim tudi protibakterijske lastnosti.
Alge iz rodu cianobakterij dokazano delujejo protibakterijsko. Pri delovanju na Bacillus subtilus, Bacillus cereus in Aeromonas hydrophila so se odlično izkazale tri vrste cianobakterij: Cylindrospermopsis raciborskii, Tychotema bourrelyi in Aphanizomenon flos-aquae (modrozelena alga, poznana še pod imenom klamatska alga). Ko gre za delovanje proti Escherichii coli, je najbolj učinkovita klamatska alga. Raziskavi Reddyja in Romaya sta pokazali, da so pri vnetjih klamatske alge, ki vsebujejo protivnetno učinkovino fikocianin, pogosto učinkovitejše od sinteznih zdravil, poleg tega pa nimajo stranskih učinkov. Njihovo delovanje je sinergijsko in v njem sodeluje veliko antioksidantov, nenasičenih maščobnih kislin in omega 3 maščobnih kislin, ki jih v drugih algah praviloma ne najdemo.
Evkaliptus
Najpogosteje ga omenjajo kot blažilca kašlja, vendar je njegovo delovanje veliko bolj celostno. V telesu deluje proti bakterijam in glivicam, ob tem pa je tudi antipiretik (znižuje vročino). Uporabljamo ga tudi pri vnetjih sečil in pri zdravljenju zunanjih vnetij. Praviloma se uporablja eterično olje v kombinaciji z osnovnimi olji. Vendar bodite pozorni, saj lahko odmerki nad 4 do 5 kapljic delujejo toksično.
Kapucinke
Evkaliptusa na naših vrtovih ne moremo gojiti. Vendar pa lahko gojimo kapucinke.
Imajo močne antibiotične lastnosti, so lepega videza, pikantne na solati in bogate z vitaminom C. Liste uporabljamo kot špinačo ali na solati. Sveže so „hrenastega“ okusa, popečene pa bolj podobne čemažu. Uporabljamo jih lahko pri kroničnem bronhitisu in astmi ter pri boleznih jeter in ledvic.
Kokosova maščoba
V zadnjem času vse več slišite tudi o kokosovi maščobi. Zaradi vse večjega pešanja naše odpornosti postaja odkrivanje snovi, ki nam jo na naraven način okrepijo, vse bolj aktualno. Kokosova maščoba je najmočnejši naravni vir lavrinske kisline, o kateri smo veliko pisali tudi v knjigi Resnice in zmote o kandidi ter priročniku Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas. Lavrinska kislina v telesu deluje proti virusom, bakterijam, kvasovkam in zajedavcem, ob tem pa ne prizadene koristnih bakterij. Naš prvi vir te dragocene snovi je materino mleko, v katerem večino maščob predstavlja prav lavrinska kislina. Zato so otroci, hranjeni z materinim mlekom, odpornejši od tistih, ki jih začnejo prehitro prehranjevati s pripravljenimi mešanicami. Najbolje je uživati hladno stisnjeno in ekološko pridelano kokosovo maščobo. Ta ima značilen vonj, ki ga imajo ljudje zelo radi v sladicah, v slanih jedeh pa se moramo na njen okus in vonj navaditi. Hladno stisnjena kokosova maščoba je stabilna za kuhanje in pečenje pri normalnih temperaturah. Če jo uporabljate za cvrtje, ali v primerih, da si v jedeh ne želite vonja po kokosu, uporabite očiščeno kokosovo maščobo.
Vir: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=571&utm_source=Newsletter+Slovenija&utm_campaign=4e845275a3-EMAIL_CAMPAIGN_1_12_2018&utm_medium=email&utm_term=0_03216f0c39-4e845275a3-

Besedilo: Sanja Lončar

Sodobna družba za več spolne moči promovira viagro, za mladosten videz pa estetsko kirurgijo in botoks, vse to z namenom, da bi bili videti mladi in vitalni, pa naj stane, kar hoče … Pri tem beseda »stane« ne obsega le finančnih izdatkov za tovrstno pomlajevanje, temveč predvsem notranje pospešeno staranje, ki ga zahteva tovrstno prisiljeno izražanje »vitalnosti«. 

Naši predniki so bili glede tega veliko bolj modri. Vedeli so, da prazna vreča ne stoji pokonci, zato so bolj kot mi razmišljali, kako »vrečo« napolniti z energijo, še preden so jo usmerili, kamor so hoteli. Tako so ostale zapisane različne recepture za pomlajevanje in krepitev energije. Ker vemo, da takrat tega učinka niso mogli doseči z drugimi sredstvi, četudi bi si to želeli, so torej številne od teh receptur očitno dobro delovale, zaradi česar se je njihov sloves ohranil vse do današnjih dni. 

Kako je 72-letna kraljica postala »princeska«?
Za Rimljane je bil rožmarin simbol regeneracije (to lahko utemeljimo s tem, da obnavlja predvsem jetra), s tem pa tudi neminljivosti in pomlajevanja. Prav zaradi te lastnosti je rožmarin že tisočletja prisoten v zdravilstvu, kozmetiki in kulinariki.

O rožmarinu so že od nekdaj verjeli, da preprečuje prezgodnjo plešavost in pospešuje rast novih las. Tudi v TKM je rožmarin v rabi pri onemoglosti, migreni in glavobolu. Rožmarin je hrana za srčni, pljučni in vranični či, aktivira či osrednjega grelca in prežene mraz.

Zanimivo je njegovo delovanje na »krmilo« telesa – možgane. Že po 20 minutah vdihavanja izvlečka iz 1,8-cineola, ki ga je v rožmarinu veliko, se poveča pretok krvi v možganih (Chemical Senses. 1994; 19(4): 359–364). To ugodno vpliva na številne telesne in umske funkcije, poleg tega ima antidepresivno delovanje.

Vdihavanje desetkratno razredčenega eteričnega olja rožmarina vpliva na zmanjšanje ravni stresnega hormona kortizola, saj v telesu aktivira sistem »lovilcev prostih radikalov« in prepreči oksidativni stres, s čimer zmanjša tudi nepotrebno izčrpavanje moči, ki ga povzročajo čezmerni stresni odzivi.

Rožmarin je na seznamu afrodiziakov proslavila »vodica madžarske kraljice«. Dvainsedemdeset¬letna kraljica, ki jo je pestil revmatizem in je bila nasploh »zarjavela«, si je ob pomoči čudežne vodice, v kateri je bila nosilna snov destilat rožmarina, tako opomogla in si povrnila vitalnost, da se je poljski kralj noro zaljubil vanjo. Tako vsaj pravi zgodovina. Temu prikimavajo tudi številni srednjeveški uporabniki in uporabnice, ki jim je rožmarin povrnil mladost in tudi spolno življenje.

Kako se izogniti sramotilni poroti?
Verjeli ali ne, kljub zelo strogim cerkvenim normam je bila potreba po »proizvodnji davkoplačevalcev« že v srednjem veku tolikšna, da se je zakon lahko razvezal, če moški ni zmogel opraviti svojih »dolžnosti« in zaploditi otroka. Če bi se ženska pritožila nad zmogljivostmi svojega partnerja, je moral pred sodnimi pričami dokazati, »da zmore«, sicer je ženska dobila pravico, da ga zapusti. Zato si ni težko predstavljati, kolikšen sloves so uživali pripravki, ki so moškim pomagali preprečiti tovrstno sramoto. Da so se prenašali iz roda v rod, ne preseneča, bolj presenetljivo je, da so ostali zapisani tudi v nekaterih cerkvenih knjigah. Največ jih najdemo v najbolj znanem spolnem priročniku iz 11. stoletja z naslovom De coitu (O spolnem odnosu), ki ga je napisal benediktinski menih Konstantin Afričan (1020–1087).

Takrat so zdravje določali z ravnotežjem suhosti in vlage ter toplote in mraza. Topel in vlažen temperament je bil najbolj zaželen, saj je pomenil plodnost in zdravo seme. Toplo in suho je pomenilo manj semena in več ognja oziroma strasti.

Ljudje so torej iskali recepte, ki bodo ogrevali in vlažili hkrati. Ena od redkih začimb, ki je docela ustrezala temu opisu, je bil ingver. Zato ne preseneča, da je veljal za najboljši afrodiziak in krepčilo.

Za hitro obnovo moči je De coitu svetoval mešanico ingverja, popra, galangala, cimeta in drugih zdravilnih rastlin. V tovrstnih receptih se zelo pogosto pojavljata tudi rukola in korenček. Kot jutranje krepčilo po naporni noči naj bi bilo priporočljivo uživanje mleka z dodatkom klinčkov. Učeni redovnik priporoča tudi čičerko, začinjeno z ingverjem, medom in s cimetom. Pravi celo, da se je o delovanju tega afrodiziaka prepričal tudi osebno!

Ne vemo, kako se je o močeh cimeta prepričal omenjeni menih, vemo pa, da so poskusi, ki so jih opravili na miših, pokazali, da uživanje cimeta izboljšuje številčnost in gibljivost spermijev, uživanje klinčkov ali muškatnega oreščka pa je naskoke mišjih samcev na samice povečalo za štiri- do sedemkrat!

Hrana za mladoporočence?
Tudi prva poročna noč je velik stres – tako za ženina kot za njegovo izbranko. Ona naj bi dokazala svoje devištvo, on svojo moškost, pri tem pa naj bi jima bilo še lepo! Težka naloga, ni kaj. No, tu pridejo na vrsto med in orehi (na Balkanu); med, mandlji in arganovo olje (v Maroku); različna semena in jedrca v medu, vse skupaj pa začinjeno s kardamomom, klinčki, semeni komarčka in z nekaj popra (v Indiji). V Angliji so v srednjem veku mladoporočencem postregli posset – gre za mešanico mleka, rumenjaka, sladkorja, cimeta in muškatnega oreščka.

Ste v teh recepturah prepoznali vzorec? Semena, ki so bogata z beljakovinami in ogljikovimi hidrati, so ključ do več moči in hitre obnove, med pa deluje sinergijsko in omogoči, da se iz semen »iztisne« še več. Prave začimbe energijo pripravka še pomnožijo, kakovostno olje, bogato z omega 3 maščobami in vitaminom E, pa poskrbi za hitro obnovo celic.

Kaj postreči 70-letnemu kralju, ko si izbere novo priležnico?
Si predstavljate, da ste kuhar, ki mu kralj sporoči, da si je za novo ljubico izbral mladenko, od vas pa pričakuje, da mu pripravite »dobro večerjo« za ta namen. Če želite ostati v službi (in pri življenju), se morate zelo dobro spoznati na začimbno-afrodizično kulinariko.

V zapisih gospoda Chiquarta, francoskega šefa dvorne kuhinje v 15. stoletju, najdemo recepte za takratne dvorne pojedine. Njegov »nakupovalni seznam« za eno samo pojedino je obsegal več kot 110 kilogramov ingverja, popra, cimeta in kardamoma ter precejšnjo količino muškata, žafrana, klinčkov, dateljnov, pinjol in še veliko dobrot tistega časa. Pri začimbah očitno niso varčevali. Da Chiquart pri tem ni bil osamljen, priča tudi podatek, da so po uradnih trgovskih številkah v enem samem letu (1547) samo s Karibov v Evropo pripeljali milijon ton ingverja.

Kaj jedo vojaki na večmesečnih pohodih?
Ko se je treba odpraviti daleč, je izid vojnega pohoda pogosto odvisen od tega, kdo ima bolje hranjene vojake. Prav zato je tovrstna logistika ena od poglavitnih strateških nalog slehernega osvajalca. Najbolj iskana so živila, ki jih ni težko prenašati in se ne kvarijo, med pripravo svoj volumen za nekajkrat povečajo, povrhu pa dajejo veliko energije. Kdor se še spominja služenja vojaškega roka, ve da so pri nas odločilno vlogo igrale stročnice, pa tudi ješprenj. Seveda je vsem treba dodati veliko čebule, popra, lovorja in šetraja, ki moči tovrstne hrane pomnožijo, olajšajo njeno prebavljivost in okrepijo energijo vseh, ki jih uživajo. 

Zanimivo je, da so sodobne klinične študije dokazale, da šetraj upravičeno uvrščajo med afrodiziake. Dokazali so, da pomaga odpraviti prezgodnji izliv. Še posebno učinkovit je, če ga uživamo skupaj s temnimi stročnicami, ki krepijo ledvični potencial, sečila in rodila. edit.

​Oljčni listi - po zdravje nazaj k naravi
Večina ljudi mediteransko prehrano povezuje le z olivnim oljem, a pri tem pozablja na zdravilne učinke preostalih delov oljke. Zato se bomo v nadaljevanju osredotočili predvsem na oljčne liste, ki vsebujejo številne fenolne spojine kot so oleuropein, hidroksitirozol, tirozol, luteolin, rutin, kafeinska kislina, katehin, apigenin itd.

Antioksidativne lastnosti
Mediteranske rastline so tekom evolucije razvile močan antioksidativni obrambni mehanizem, ki jih ščiti pred ostrimi pogoji iz okolja. V neki študiji iz leta 2007, v katero je bilo vključenih 55 zdravilnih rastlin z domnevno močnim antioksidativnim delovanjem, so ugotovili, da ima svež izvleček oljčnih listov izjemno visoko antioksidativno kapaciteto. V nadaljnjih študijah so dokazali, da izvleček oljčnih listov vsebuje več kot 100 fitokemijskih spojin, kar 12 izmed njih pa izkazuje antioksidativne lastnosti. Le-te nas ščitijo pred škodljivim delovanja prostih radikalov in tako zavirajo nastanek raka in artritisa, proces prehitrega staranja kože ter nas obenem varujejo pred kardiovaskularnimi in degenerativnimi boleznimi kot so demenca, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. 

Krepitev imunskega sistema
Oljčne liste so številne kulture uporabljale za okrepitev imunskega sistema pri prehladu, gripi, ušesnih in urinarnih infekcijah, okužbah s herpesom in bradavicami in še bi lahko naštevali. Kasneje so njihovo protibakterijsko, protivirusno in protiglivično delovanje dokazali tudi v laboratorijskih poskusih. Študije so razkrile, da sta pri tem najbolj učinkoviti dve fenolni spojini, in sicer oleuropein in hidroksitirozin. Zanimivo je odkritje, da je antimikrobni učinek omenjenih izoliranih spojin manjši kot antimikrobni učinek celotnega izvlečka oljčnih listov. Pojav imenujemo sinergizem in je v rastlinskem svetu popolnoma običajna stvar. To pomeni, da je za krepitev imunskega sistema bolje uporabiti izvleček oljčnih listov kot pa posamezne izolirane fitokemijske spojine. Znano je, da oljčni listi krepijo imunski sistem tudi preko spodbujanja belih krvničk oziroma makrofagov. Le-ti izločajo več prostega radikala NO2, ki povzroči oksidativni razkroj patogenih infektov.

Zaščita pred kardiovaskularnimi težavami
Eden največjih izzivov pri zdravljenju kardiovaskularne bolezni je prepričati bolnika v zdrav način življenja. Dokazali so, da bolnikom, ki se zdravo prehranjujejo in vsakodnevno gibljejo, izvleček oljčnih listov na nežen način pomaga znižati krvni pritisk, znižati nivo LDL holesterola in zvišati nivo HDL holesterola ter stablizirati aterosklerotične plake. S tem se zmanjša tudi tveganje za pojav kardiovaskularnih bolezni.
Krvni pritisk: Ugotovili so, da izvleček oljčnih listov znižuje krvni tlak preko vazodilatacije oz. razširjanja žil. Nedavne študije so pokazale, da oleuropein povzroča relaksacijo gladkih mišic okrog krvnih žil, zaradi česar se le-te razširijo, posledično pa je zmanjšan tudi pritisk na žilne stene. V reviji Phytomedicine so objavili študijo, kjer so primerjali antihipertenzivni učinek kaptoprila, medicinsko uveljavljene standardne učinkovine za zdravljene hipertenzije, z izvlečkom oljčnih listov. Dokazali so, da zdravili v enakem obsegu znižujeta krvni tlak.

Ateroskleroza: Ateroskleroza se začne s kopičenjem LDL holesterola v stenah krvnih žil. Sledi proces lipidne peroksidacije, ko prosti radikali oksidirajo nakopičen LDL holesterol. To sproži vnetni odziv. Na mesto vnetja takoj prispejo makrofagi, ki preko specifičnih receptorjev (VCAM receptorji) vstopijo v steno krvne žile in nastane plak. Ob vedno večjem kopičenju makrofagov se veča tudi plak. Ko je le-ta dovolj velik, poči in nastane strdek, ki potuje po krvi in lahko zamaši specifično žilo ter na ta način lahko povzroči možgansko ali srčno kap. V laboratoriju so ugotovili, da izvleček oljčnih listov zmanjšuje število omenjenih receptorjev in tako zmanjša vstop makrofagov v plak. S tem je proces ateroskleroze upočasnjen.

Holesterol: Leta 2008 so v Laboratoriju za okoljske bioprocese v Tuniziji opravili raziskavo na živalih in tako dokazali, da oleuropein in hidroksitirozon znižujeta nivo »slabega« LDL holesterola in zvišujeta nivo »dobrega« HDL holesterola. Tako živali ščitita pred hiperlipidemijo in posledično tudi pred aterosklerozo žil. Ugotovili so še, da so visoke koncentracije LDL holesterola povezane s povečanim nastankom prostih radikalov. Le-ti povzročajo oksidacijo LDL holesterola, kar imenujemo lipidna peroksidacija. Glede na to, da izvleček oljčnih listov vsebuje tudi številne antioksidativne spojine, je preprečen tudi proces lipidne peroksidacije in je zaščita pred aterosklerozo kar dvojna. Do podobnih zaključkov so prišli tudi v kliničnih študijah, ki so bile opravljene na ljudeh in tako le še dodatno potrdili učinkovitost izvlečka oljčnih listov pri uravnavanju koncentracije holesterola v krvi.

Preventiva metabolnega sistema
Metabolni sindrom je moderna bolezen, ki dodatno poveča tveganje za sladkorno in kardiovaskularno bolezen. Metabolni sindrom združuje simptome kot so trebušna debelost, dislipidemija, visoke koncentracije trigliceridov, nizke koncentracije HDL holesterola, povečane koncentracije krvnega sladkorja, inzulinska rezistenca in hipertenzija. Posameznik ima diagnosticiran metabolni sindrom v primeru, če se pri njem pojavijo več kot trije opisani simptomi. Omenili smo že, da oljčni listi znižujejo krvni pritisk in povečajo koncentracijo HDL holesterola v krvi. V raziskavi iz leta 2009, objavljeni v Phytotherapy Research, pa so dokazali, da poleg tega znižuje še nivo krvnega sladkorja in izboljšuje glukozno toleranco. Tako izvleček pomaga omiliti kar štiri simptome metabolnega sindroma. 

Zaščita kože
Oljčni listi se že dolgo časa uporabljajo kot kožni emoliensi in toniki, moderna kozmetična industrija pa jih pogosto vgrajuje v losjone in vlažilne kreme. V študiji iz leta 2008 so dokazali, da topikalen nanos oljčnih listov zmanjšuje rdečino kože ter uravna ravnotežje vode v njej. Druga raziskava na živalih opisuje, da zaužitje oljčnih listov ohranja elastičnost kože in njeno debelino in tako zavira proces staranja kože. V kasnejših študijah so predlagali, da bi izvleček oljčnih listov lahko uporabljali kot belilno sredstvo pri preventivi oziroma zdravljenju hiperpigmentirane kože. V laboratoriju so namreč ugotovili, da fenolni spojini kvercetin in kamferol, ki jih najdemo tudi v izvlečku oljčnih listov, zavirata encim tirozinaza. Omenjeni encim sodeluje pri sintezi melanina, ki daje barvo naši koži in jo varuje pred poškodbami UV žarkov.  Če se melanin na določenem mestu kože preveč nakopiči, pride do nastanka temnih lis, kar imenujemo hiperpigmentacija. Z zaviranjem encima lahko torej popravimo estetski videz naše kože. 

Zaščita kosti in sklepov
V nedavnih raziskavah se je izkazalo, da bi oljčne liste lahko uporabljali pri preventivi in zdravljenju osteoartritisa, revmatoidnega artritisa in osteoporoze. Pri revmatoidnem artritisu pride do vnetja v sklepih, medtem ko pri osteoartritisu pride do degeneracije sklepnega hrustanca. Obe bolezni spremljajo kronična bolečina ter zatekanje in otrdelost sklepov. Klinična študija, objavljena v Nutrition Research, je pokazala, da izvlečki oljke pri bolnikih z osteoartiritisom zmanjšajo bolečino in vnetje, pri bolnikih z revmatoidnim artritisom pa zmanjšajo simptome vnetja. Raziskave na živalih so dodatno pokazale, da so za opisane protivnetne učinke ponovno odgovorni fenolni spojini oleuropein in hidroksitirozol, ki jih najdemo v oljčnih listih. Nadaljnje raziskave namigujejo, da oljčni listi  pomagajo vzdrževati kostno maso in tako zmanjšajo tveganje za osteoporozo. Zaradi osteoporoze kosti postanejo šibke in krhke, posledica tega pa so številni zlomi. Zlomi so najpogostejši v hrbtenici, kolku in zapestjih in zmanjšajo kvaliteto posameznikovega življenja. Študije na živalih so potrdile, da fenolne spojine oleuropein, hidroksitirosol in tirosol s svojim protivnetnim in antioksidativnim delovanjem zavirajo izgubo kostne mase. V najnovejši raziskavi leta 2010 pa so dokazali, da oleuropein vpliva tudi na ekspresijo genov in tako povečuje še sintezo kostnih celic. 

Povečanje ravni energije
Pacienti, ki so redno uživali izvleček iz oljčnih listov, so potrdili, da jim je le-ta pomagal pri povečanju ravni energije. To so potrdili tudi pacienti, ki so imeli sindrom kronične utrujenosti, mononukleozo, Epstein-Barrov virus. Zdravniki so še vedno mnenja, da smo za preutrujenost krivi ljudje sami. S spremembo prehrane, načina življenja, z manj stresa in več telesne aktivnosti, bi si lahko pomagali sami. Kakorkoli, izvleček iz oljčnih listov predstavlja »preprost« način za hiter bolj s problemom. 

Očiščevalna reakcija telesa
Včasih se pri zdravljenju kroničnih obolenj pojavi nezaželen stranski učinek, ki pa izkazuje, da se je telo pravilno odzvalo na uživanje izvlečka iz oljčnih listov. Temu navadno rečemo Herxheimerjev ali »die-off« učinek. Telo začne z naravnim procesom izločanja strupov, vendar pa, če prisotna količina strupov presega zmožnosti izločevalnega sistema, se lahko pri posamezniku razvijejo simptomi, ki se odražajo v glavobolih, otekanju ustne votline, grla, sinusov in bezgavk, izpuščajih, utrujenosti, driski, bolečinah v mišicah in sklepih, ali ostalih gripi podobnih simptomih. Ti simptomi so pravzaprav zaželeni, saj kažejo, da se organizem uspešno čisti strupov, ki so se nakopičili v telesu. Ko se Herxheimerjev učinek konča, se pacient običajno počuti odlično, velikokrat boljše kot kdajkoli prej.

Da bi omilili simptome, je zelo priporočljivo piti velike količine vode, ki pomaga limfnemu sistemu in ledvicam ohraniti pravilno delovanje in izboljšati sposobnost obvladovanja presežka toksinov.  Da se telo popolnoma znebi presežka strupov, lahko traja od nekaj dni pa do enega tedna.
Oljčni listi obetajo veliko
Izvleček iz oljčnih listov se kaže kot zelo obetaven  prehranski dodatek, ki lahko na naraven način blaži tegobe sodobnega sveta. Njegova uporaba se vsak dan bolj širi. Ljudje se vedno bolj zavedajo škodljivih stranskih učinkov umetnih farmacevtskih zdravil, na katere postajajo bakterije imune, zato so se pričeli vračati nazaj k naravi in iskati rešitve za njihove bolezni v njej.
Viri: 
Gerald Quigley, (2012): »Olive Leaf Extract«
Jack Ritchason, N.D. (2000): »Olive Leaf Extract«. Woodland publishing

ANTIOKSIDANTI 
Vrednosti so lahko različne, ker je odvisno od samega podnebja, zemlje, vremena …
VRSTA ŽIVILA in vrednost ORAC
Klinčki, mleti 290.283
Cimet, mleti 267.536
Origano, posušeni 200.129
Kurkuma, mleta 159.277
Akai jagode 102.700
Seme kumine 76.800
Peteršilj, listi-posušeni 74.349
Bazilika, posušena 67.926
Neslad. Tem. Čokolada 49.926
Kari v prahu 48.504
Seme rumene gorčice 29.257
Ingver v prahu 28.811
Črni poper 27.618
Timijan, svež 27.426
Majaron, svež 27.279
Goji jagode 25.300
Čili v prahu 23.636
Paprika v prahu 17.919
Ingver, svež 14.480
Origano, svež
13.970
Orehi 13.541
Lešniki 9.643
Brusnice, sirove 9.584
Hruške, posušene 9.496
Šetraj,svež 9.465
Artičoke, kuhane 9.416
Črni ribez, sirov 7.960
Slive-modre, sveže 7.581
Leča, surova 7.282
Jabolka, posušena 6.681
Borovnice, surove 6.552
Slive, posušene 6.552
Limonina melisa, sveži listi 5.997
Čebula v prahu 5.735
Robide, surove 5.735
Česen, surov 5.346
Koriandrovi listi, sirovi 5.141
Črno vino Cab. Sovignon 5.034
Maline, surove 4.882
Bazilika, sveža 4.805
Mandlji 4.454
Koper listi, sveži 4.392
Jabolka, rdeči delišes z lupino 4.275
Posušene breskve 4.222
Rozine zlate, posušene 4.188
Rdeče namizno vino 3.873
Jagode, sveže 3.577
Rdeči ribez, surov 3.387
Smokve, surove 3.383
Češnje, sveže 3.365
Marelice, posušene 3.234
Rdeče zelje, kuhano 3.145
Brokoli, svež 3.083
Hruške, surove 2.941
Borovničev sok 2.906
Kardamom 2.764
Brokoli kuhan brez soli 2.386
Solata, rdečelistna 2.386
Sok grozdja 2.377
Sok granatnega jabolka 2.341
Rdeče zelje, surovo 2.252
Beluši, surovi 2.150
Sladek krompir, kuhan 2.115
Drobnjak, surov 2.094
Zelje belo, kuhano, neslano 2.050
Indijski oreščki 1.948
Pesini mladi listi, surovi 1.946
Avokado, surov 1.933
Pomaranča, surova 1.819
Rdeča pesa, surova 1.767
Redkvice, surove 1.736
Beluši, kuhan 1.644
Mandarine, surove 1.620
Brokoli, kuhan 1.552
Rdeče in roza grenivke 1.548
Špinača, surova 1.515
Solata, zelena 1.447
Zeleni čaj, 100 ml 1.253
Sok limone, surov 1.225
Čebula rumena, dušena 1.220
Kivi, surov 1.210
Oljčno olje, ekstra deviško 1.150
Krompir beli, pečen 1.138
Grozdje zeleno in rumeno 1.118
Marelice, surove 1.115
Čebula, surova 1.034
Paprike, sveže 923 – 965
Anana, sladek in surov 884
Banana, surova 879
Paradižnikova omaka 694
Korenček, svež 666
Cvetača kuhana brez soli 620
Jabolčni kis 564
Korenček kuhan 317
Melona, surova 315
Jajčevci, kuhani 245
Kumare, bučke 126 – 180
 
KAKO ZAČIMBE ODPRAVLJAJO ŽELODČNE TEŽAVE:

• Ingver: spravi ga v optimalen tek
• Koromač – komarček, gorčica, janež, pimet: spodbujajo izločanje sluzi, koromač je začimba ki obvlada modrost uravnavanja. Vsi tisti, ki smo zboleli za boleznimi estrogena, ga uživajmo manj
• Kardamom: deluje na gibanje želodca, odlična pomoč pri pomanjkanju želodčne kisline
• Bazilika, Meta in cimet: pomirijo želodec
• Luštrek in zelena: proti zgagi
• Čili: pospešuje potek prebave in je močan naravni antibiotik. Podobno deluje tudi Cimet
• Rožmarin: poveča prekrvavitev želodca in prebudi zaspan želodec
• Meta: hladi želodec. Ingver, čili, poper, cimet, luštrek: pa ga grejejo
• Drobnjak: je pa čistilec želodca, pobere ostanke iz telesa.

 
KAKO ZAČIMBE ZDRAVIJO RANE NA PREBAVILIH:

• Sol: v kristalih skuri našo sluznico. Priporoča se solna raztopina.
• Luštrek in zelena:  s čajem omilimo želodčno kislino
• Rožmarin: poveča prekrvavitev želodca
• Kurkuma: ščiti želodec pred razjedo
• Kumina: deluje na celotno prebavo in uničuje trdovratne bakterije
• Bazilika: blagodejno deluje na razjedo
• Janež, klinčki, komarček: pospešujejo izločanje bikarbonate raztopine, ki zaščitijo želodčne stene.
• Bazilika, ingver, rman, žajbelj, kardamom, kumina, origano, majaron, meta, melisa, pelin, peteršilj:  vse začimbe so koristne za želodec.

 
ČAJI ZA USTAVLJANJE DRISKE:

• Klinčkov: 4 klinče poparimo z 2 -3 dl vode, pustimo pokritega stati 10 minut in ga spijemo
• Cimetov čaj: pol žličke zmletega cimeta poparimo 2 -3 dl vode, pustimo pokritega stati 10 minut in ga spijemo
• Čebulji čaj: pest čebulnih listov zavremo in pustimo stati 10 minut, precedimo in popijemo 3 krat na dan
• Žebljev čaj: 2-3 dl kropa poparimo žlico zelišča, pustimo stati 5 minut, precedimo in popijemo.

 
KAKO ZAČIMBE POMAGAJO URAVNAVATI HOLESTEROL IN TRIGLICERIDE:

• Več piti: eden razlogov je dehidracija
• Izločiti degenerirana živila: hitra hrana pogreta v mikrovalovkah. Homogenizirane maščobe…
• Česen: uravnava holesterol in krvni tlak – uživati ga vsaj pet tednov
• Čemaž: blagodejno vpliva na ožilje, čisti kri in znižuje holesterol
• Čebula: znižuje krvni tlak in holesterol
• Čili: širi ožilje
• Ingver: znižuje holesterol in je zakladnica vitaminov in mineralov
• Kumina: zmanjšuje trigliceride in znižuje holesterol – tudi v primeru sladkorne
• Kurkuma: upočasnjuje dvig holesterola in ga z poglavitno sestavino žolča zapusti, tako ga je manj v krvnem obtoku
• Peteršilj: močan antioksidant

 
KAKO ZAČIMBE URAVNAVAJO SLADKOR:

• Koriander: spodbuja proizvodnjo prebavnih encimov in pomaga trebušni slinavki.
• Kurkuma: je prav tako v pomoč, saj sodeluje pri razgradnji ogljikovih hidratov. Zato jo je potrebno dodajati: rižu, krompirju in testeninam.
• Borovnice, česen, ingver, klinčki, koriander, kumina, lovor, čebula in mirta: popravljajo napake pri uživanju rafiniranih živil z visokim GI.
• Cimet: pomaga trebušni slinavki lažje opraviti z velikimi količinami sladkorja v krvi. (umešamo ga v jogurt, mlečni riž, puding, kreme …)
• Kumina: pomaga pri okvari ledvic, ki jih povzroča sladkorna. V dveh mesecih uživanja kumine, se zmanjša sladkor v krvi in beljakovine v urinu.
• Peteršilj: krepi ledvice v primeru sladkorne, preprečuje poškodbe na jetrih.
• Česen:  znižuje raven sladkorja.

 
KAKO ZAČIMBE KREPIJO IN ZDRAVIJO JETRA:

• Pegasti badelj: obnavlja jetra. Semena pegastega badlja zmeljemo z mlinčkom za poper in popopramo enolončnice ali juhe
• Česen in čemaž: jetrom olajšata čiščenje težkih kovin.
• Kurkuma: je močan antioksidant, ki ščiti celice pred strupi. Pomaga jetrom proizvesti večje količine žolča, kar žolčnik ožame in tako počistimo strupe.
• Klinčki: antioksidant, ki zaustavlja kandido in s tem preprečuje jetrnega raka in varujejo jetra.
• Rožmarin in česen: pri raku jeter, ki ni v večjem obsegu.

 
KAKO ZAČIMBE KREPIJO IN ZDRAVIJO ŽOLČNIK:

• Rožmarin (alkoholna tinktura iz mladih vejic)in česen: delujeta na izločanje žolča.
• Kurkuma: pomaga prazniti žolčni mehur – jemljemo jo ob mastni hrani
• Sivka: prav tako pospešuje izločanje žolča.
• Majaron in bazilika: lajšata presnovo maščob.
• Zdravilo Rowachol: v nekaj mescih raztopi žolčne kamne po naravni poti.
• Pri žolčnih težavah: pomaga tudi žlička švedske gorčice, požirek encijana ali brinovca.

 
KAKO ZAČIMBE POMAGAJO PRI NAPENJAJU:

• STROČNICE: če želimo stročnice narediti še bolj prebavljive je namakanje 24 ur, jih operemo in postimo pokrite še en dan. Kuhamo jih z lovorjem listom. Stročnice vedno damo v mrzlo vodo in kuhamo brez soli. Na koncu posolimo in dodamo začimbe: šetraj, majaron, bazilika, meta, timijan, čili… V makrobiotiki jih kuhajo z algami kombu.
• ZELJEVKE: kumina je močan antibiotik in se tu izkaže dobro. Dodamo jo v času kuhanja, za boljšo aromo jih lahko stremo. K kuhanem zelju se dodajo klinči.
• BUČE: janež, komarček. Lahko pa uporabimo tudi čaj proti napenjaju.
• KRUH: mešanica semen: kumina, koper, koriander in koromač.
• KUMARICE: koprc, šetraj, semeni pastinaka. Lahko pa juh podušimo ali skuhamo namesto bučk.

 
KAKO ZAČIMBE ODPRAVLJAJO RAKASTE CELICE:

• Začimbe so močni antioksidanti (v 2 g cimeta ji je toliko kot v 250 g jabolk ali dušenega brokolija)
• Mnoge začimbe imajo protivirusne lastnosti
• V študijah je ingver izkazal zelo citostatično in citotoksično delovanje na rakaste celice, kar pomeni, da je zaviral njihovo rast. Zelena je odličen regenerator telesa, ko gre za bolezni – raka. Deluje protitumorno, kot rožmarin. Proti rakavo delujejo tudi klinčki. Kardamom in kumina preprečujeta rast tumorja na debelem črevesju. Kurkuma sproža samomor rakastih celic posebno na prebavnem traku, kjer pride z njimi v stik. Peteršilj se je izkazal pri raku pljuč. Timijan eden najboljših antibiotikov in je v veliko pomoč pri raku. Žajbelj se je izkazal pri jetrnem raku in levkemiji.

 
KAKO ZAČIMBE POMAGAJO PRI MENSTRUALNIH TEŽAVAH:

• Nepravilnosti delovanja ženskih organov: za krepitev in regeneracijo maternice – Matični mleček. Nekateri si pomagajo z Maco. Maternico pa krepi šetraj, vendar ga ne smemo jemati med nosečnostjo.
• Če bolečino izzove krč organov: gladke mišice mehča Meta, ki omogoča lažji prehod krvi.
• Preveliki kosi, pregosta kri, krvni strdki: Lahko je kriva dehidracija. Tu pomaga ingver, ki reči kri, deluje proti slabosti, protivnetno in protibolečinsko. Pomagajo pa še druge vroče začimbe: rožmarin, vrtni šetraj in majaron.
• Če so menstruacije preobilne: maternico krepi tudi žajbelj, ki deluje na uravnavanje hormonov in posreduje, če me menstrualni cikel prekratek.
• Če so menstruacije prešibke: tu pomaga cimet, ki na splošno pospešuje prekrvavitev. Kumina krepi menstruacijo in sprošča krče. Pri krčih pomaga tudi korenina peteršilja.
• Če zamuja: pomaga luštrek.  

 
KAKO ZAČIMBE VPLIVAJO NA DOJENJE:

• Bazilika: spodbuja proizvodnjo mleka, deluje pa tudi na morebitne blokade, stresa, strahu, kateri lahko povzroča težave pri izločanju mleka.
• Janež:  Spodbuja ustvarjanje materinega mleka
• Koper: spodbuja proizvodnjo mleka, ter preventivno deluje proti kolikam.
• Koromač: neposredno spodbuja proizvodnjo mleka, (nosečnice morajo biti zelo zmerne pri jemanju koromača)
• Kumina: spodbuja proizvodnjo mleka, saj sprošča gladke mišice in krepi žile, ki se lahko razširijo v času nosečnosti.
• Majaron: poveča prekrvavitev maternice, blaži krče in spodbuja proizvodnjo mleka. Lajša težave PMS in vpliva na delovanje živčevja.

Ko mati ne želi več dojiti, tu pomaga obkladek iz peteršilja. Zelena in žajbelj pa ustavljata tvorbo materinega mleka.
Začimbna mešanica za doječe matere:

• 20 g bazilike
• 10 g koromača
• 10 g janeža
• 10 g majarona

Mešanica se izvrstno poda k juham in enolončnicam.
 
KAKO ZAČIMBE ZVIŠUJEJO SPOLNO MOČ: (kar tudi pomeni pomoč ledvicam in dvig življenjske energije)

• Zaradi nakopičene hladne energije upade zanimanje za spolnost. Zato so potrebne tople začimbe, vendar potrebujemo tudi vlago.
• Cimet: izboljšuje gibljivost spermatozoidov.
• Ingver: dviga energijo in regenerira s tem dvigne libido.
• Čili: ustvarja dobro počutje, saj zažiga, vendar lahko poškoduje prebavila.
• Luštrek: dviga energijo ledvic in spodbuja delovanje sečil in rodil, prav tako spodbuja spolni nagon.
• Janež: topla začimba krepi vse organe, priporočena pri impotenci in razdražljivem mehurju.
• Šetraj: preprečuje prezgodnji izliv sperme.
• Ginseng: so uporabljali za dvig spolne moči, kot moški, tako ženske.
• Palmeta jagode: najdeno jih v zdravilih za prostato.
• Matičen mleček: regenerira telo, povečuje nastanek sperme in krepi libido.
• Majn blokad, več užitka.

 
KATERE ZAČIMBE NOSEČNICE NAJ NE BI UŽIVALE:

• Bazilika - spodbuja krčenje maternice, sproži izostalo mesečno perilo.
• Ingver - nosečnice se morajo držati varnih količin, saj preveč pospešijo cirkulacijo in lahko pride do splava
• Janež - pri nosečnicah ob velikih količinah deluje na žleze in lahko povzroči splav
• Koromač - Previdnost prekomernega uživanja pri nosečnicah – spodbuja maternico. Je varna če jo dodamo jedem
• Lovor - Ni priporočljiva uporaba med nosečnostjo
• Luštrek - Ni priporočljiva uporaba med nosečnostjo
• Origano – eterično olje - Povzroča pa krčenje maternice, nosečnice naj ga nebi uživale
• Pehtran - Izogibati se ga morajo nosečnice
• Rožmarin - Nosečnice ga ne uporabljajo!
• Šetraj - Ni primerno v nosečnosti, ker pospešuje prekrvavitev maternice
• Zelena - Izogibati se je morejo nosečnice
• Žajbelj - Nosečnice lahko uživajo čaj, vendar le kratek čas

 
ZAČIMBE ZA PREVEČ IN PREMALO ŽELODČNE KISLINE:
S starostjo ima nas večina bolj premalo želodčne kisline kot pa preveč, edino občutek je tak, da je imamo preveč. Pa poskusimo z spodnjimi začimbami in dobimo odgovor.
 
Za preveč želodčne kisline
Triplat
Listi zelene
Luštrek
Za premalo želodčne kisline
Kumina
Pimet
Kardamom

Neverjetno: Izboljša spomin za 75- odstotkov in prepreči demenco!Ko boste prebrali, kako zdravilna je ta primorska rastlina, jo boste zagotovo še raje uporabljali. Ne le, da izboljšuje spomin za kar 75- odstotkov, tako močna je, da lahko prepreči razvoj demence.
 
Rožmarin je odlična in zelo zdravilna začimba, s katero lahko popestrimo jedi, prijetno diši, zato lahko nabran šopek odišavi stanovanje. A poleg tega je izredno zdravilna za naše možgane, izboljšuje spomin, kognitivne funkcije, znanstveniki pa trdijo, da preprečuje tudi razvoj demence.

Britanski strokovnjaki so naredili preizkus s prostovoljci, ki trpijo za demenco. Ti so imeli vsak dan terapijo z rožmarinom. Eterična olja, ki jih rožmarin vsebuje, so polna antioksidantov, ki zdravilno delujejo na možgane. Dovolj je, da sveži rožmarin zmečkate z rokami in ga vdihujete. Na tak način se sproščajo snovi iz rastline, te snovi pa so zdravilne.

Enako se je zgodilo z bolniki, ki trpijo za demenco. Vdihovanje zdravilnih snovi rožmarina, je izboljšalo njihov spomin, kognitivne funkcije, okrepilo je zdravje možganov in upočasnilo razvoj demence.

Strokovnjaki so optimistični, verjamejo, da je ta rastlina pravi odgovor za zdravilo zoper te hude in vse bolj pogoste bolezni.

Kadar le imate možnost, vdihnite zdravilno rožmarin. Ta vam bo pomagal tudi, če ste utrujeni, če ste slabe volje, nerazpoloženi. Rožmarin vas bo takoj napolnil z energijo in pomagal, da se boste lažje skoncentrirali. Poskusite!
k here to edit.

Edgar Pršo
Sladki pelin ni nadomestilo za zdravila, ki vam jih ponuja uradna medicina. Sladki pelin je dopolnilo vašemu uradnemu zdravljenju.

Sladki pelin nima kontraindikacij, kar pomeni, da ga lahko uživate v kakršnikoli obliki, v praktično neomejenih količinah in praktično neomejeno časa. Priporočljive pa so krajše pavze.
Za intenzivno zdravljenje potrebujete (okvirno) 10 mg vseh učinkovin iz sladkega pelina na kilogram teže (oziroma 2 mg artemisinina na kilogram teže).
Ker telo učinkovine iz sladkega pelina zelo hitro porabi, je priporočljivo, da ga uživate čez ves dan, lahko v različnih oblikah (čaj, cvet, hidrolat …) Razpolovna doba je 40 minut, kar pomeni, da dve uri po zaužitju v telesu praktično nimate več učinkovin.
Intenzivno zdravljenje s sladkim pelinom traja 10 tednov. V času zdravljenja ob sladkem pelinu uživajte železo. Po šestih dneh jemanja (sladkega pelina in železa) naredite en dan pavze. Predlagam, da izberete en dan v tednu in tisti dan ne zaužijete ne sladki pelin in ne železo. Na ta način uživajte sladki pelin štiri tedna. Po štirih tednih jemanja pa naredite cel teden pavze. Teden pavze izkoristite za preglede … izkoristite vse možnosti (torej vse preglede, ki vam jih bo zdravnik odobril). Najbolj pomembno je, da opravite preiskavo krvi in ugotovite ali je nivo železa še vedno pod maksimalno dovoljeno mejo. Če nivo železa preseže zgornjo dovoljeno mejo, omejite vnos železa. Po enotedenski pavzi nadaljujte tako kot na začetku … torej šest dni zapored jemljite vse izdelke in sedmi dan naredite pavzo. Zadnji (deseti) teden … torej drugo pavzo … izkoristite za temeljite preiskave.
Kapsule je priporočljivo jemat dvakrat na dan …. obvezno na prazen želodec, to pomeni pol ure pred jedjo, ali 3 ure po jedi. Poleg kapsul sladkega pelina je nujno potrebno jemati železo … priporočena količina železa je 100 mg na dan. C vitamin pospešuje absorpcijo železa … C vitamin je priporočljivo uživati v naravni obliki (sadje in zelenjava).
Čaj sladkega pelina je zaradi majhne količine učinkovin zgolj dopolnilo h kapsulam … razen, če ga jemljemo kot preventivo oziroma za odpravljanje simptomov prehlada oziroma gripe. Čaj lahko pripravimo kot hladni namok, poparek ali prevretek. Pri hladnem namoku v liter vode dodamo 4 g posušenega sladkega pelina in pustimo 8 (ali kakšno uro več) v vodi sobne temperature. Poparek pripravimo tako, da čez 4 g posušenega sladkega pelina prelijemo liter vode pogrete na 80 stopinj, pustimo 12 minut in precedimo. Prevretek pripravimo tako, da 4 g posušenega sladkega pelina dodamo v liter kropa in pustimo rahlo vreti še 3 minute. Vsi načini priprave so pravilni, okus čaja pa se bo odvisno od načina priprave rahlo razlikoval. Izberite način, ki vam najbolj ustreza. Čez dan je priporočljivo zaužiti 0,5 litra čaja, vendar ne naenkrat … količino razdelite čez dan. Pri preventivnem jemanju je priporočena količina ena skodelica na dan … nekaj dni zapored.
Pri odpravljanju simptomov prehlada ali gripe pa je priporočena količina liter čaja na dan (do odprave simptomov).
Posušeni cvetovi so dodatek hrani. Z dodajanjem cvetov hrani zaužijemo vse učinkovine iz sladkega pelina in ne le tiste, ki so topne v vodi. Priporočena količina je 1 g cvetov na dan. Cvetove lahko dodate v med, jogurt, kosmiče, solato …. Seveda lahko zaužijete tudi bistveno večjo količino.
Tinktura je glede na količino učinkovin najmočnejši pripravek. Poleg snovi, ki so topne v vodi, se v tinkturi nahajajo tudi snovi, ki so topne v alkoholu. Tinktura je izdelana s postopkom štirikratne ekstrakcije. Količina alkohola v tinkturi je 37%. Priporočeno je čez dan zaužiti 50-80 kapljic tinkture… vendar ne naenkrat. Bolje je potrebno količino razdeliti na dva ali več delov tako, da 15-20 kapljic dodate v vodo, čaj ali sok.
Pri odpravljanju simptomov prehlada ali gripe količino tinkture povečajte (recimo na 8 ml oziroma 200 kapljic).
Hidrolat je produkt parne destilacije. Lahko bi rekli, da je koncentriran čaj pripravljen iz kondenzirane pare. Zaradi večje koncentracije učinkovin ga je priporočljivo jemati razredčenega v vodi, čaju ali soku. Zadostuje ena jušna žlica hidrolata na dan … lahko ga zaužijete tudi bistveno več.
Poleg oralnega uživanja hidrolat lahko uporabljate tako, da ga nanesete na kožo (kot obkladek ali s pršilko) in počakate, da ga koža vpije.
Eterično olje je namenjeno predvsem inhaliranju. Priporočeno je dvakrat na dan v skodelico vode pogrete na 60 stopinj dodati eno kapljico eteričnega olja in 5 minut vdihavati. Pri inhaliranju se ni potrebno pokriti z brisačo.
Eterično olje lahko uporabite tudi za izdelavo masažnega olja … v 100 ml nosilnega olja (recimo hladno stiskanega olivnega, orehovega, sončničnega … ) dodate 2 ml eteričnega olja. Količina eteričnega olja v nosilnem olju naj ne bo večja od 4% in ne manjša od 1%. En ml eteričnega olja pomeni 25 kapljic. Masažno olje lahko večkrat na dan nanesete na kožo in pustite, da ga koža vpije. Masažno olje deluje poživljajoče in rahlo lajša bolečine.
Mazilo je izdelano iz dveh hladno stiskanih olj, v kateri je bila cca 3 tedne namočena suha rastlina sladkega pelina, in zgoščeno z čebeljim voskom. Zaradi večjega zdravilnega učinka se v mazilu poleg dodanega eteričnega olja sladkega pelina nahajajo še eterična olja lavandina, žajblja in rožmarina.
V primeru, da ima uporabnik mazila zelo povišan krvni tlak, namesto rožmarina (ki dodatno dviguje pritisk) v mazilo dodajam eterično olje brina. Uporaba: dvakrat na dan je priporočeno na del kože nanesti manjšo količino mazila in nekaj minut vtirati. Pozitiven stranski učinek mazila je, da lajša bolečine v sklepih in blagodejno vpliva na dihala.

Pegasti badelj (Silybum marianum L. Gaertn.) je sredozemska rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae). Zraste do dva metra visoko, pri nas v Primorju jo gojijo tudi kot okrasno rastlino. Za pegasti badelj je značilno socvetje rožnato vijolične barve in bodeči listi z značilnimi belkasto obarvanimi žilami. V zdravilstvu suvereno nastopa že skoraj 2000 let.

Že v šestnajstem stoletju so ugotovili, da uporaba pripravkov iz pegastega badlja ugodno vpliva na jetra. Danes kot drogo za izdelavo zdravilnih pripravkov uporabljamo plod pegastega badlja (Cardui mariae fructus), ki mu odstranimo kodeljico (papus). Plod je dolg med 6 in 7 mm in 3 mm širok, ima pa svetlečo, črnorjavo do sivkasto semensko ovojnico. Vonj sveže zmletih semen spominja na vonj kakava.

Plod vsebuje zmes učinkovin flavolignanov, ki jo imenujemo, izpeljano iz latinskega imena rastline, silimarin. Silimarin je sestavljen iz štirih podobnih učinkovin, silibinina, izosilibinina, silidianina in silikristina. Poleg teh učinkovin, ki jih je od 2 do 3 %, plod vsebuje še od 15 do 30 % maščobnih olj in 20 do 30 % beljakovin. Največja koncentracija silimarina je prav v beljakovinski plasti semenske ovojnice. Zelo pomembna lastnost učinkovin v plodu pegastega badlja je ta, da tudi pri velikem predoziranju ne povzročajo neželenih učinkov, razen blagih prebavnih motenj.

Pegasti badelj je ena redkih zdravilnih rastlin, ki jih lahko uporabljamo za lajšanje težav pri boleznih jeter. Flavonoidi, kamor spadajo tudi flavolignani, učinkovine v plodu pegastega badlja, v rastlinah opravljajo tudi varovalno vlogo. Kot antioksidanti jih varujejo pred prostimi radikali, katerih nastanek povzročijo ultravijolični žarki.

Že pred štiridesetimi leti so s poskusi na živalih ugotovili, da pripravki iz pegastega badlja, ki so jih dajali podganam preventivno, preprečujejo učinke jetrom škodljivih snovi, kot so ogljikov tetraklorid, galaktozamin in tioacetamid. Ugotovili so tudi, da so z dajanjem takih pripravkov preprečili neželene učinke nekaterih zdravil na jetra. Leta 1980 pa so ugotovili, da silimarin ne učinkuje le preventivno, temveč tudi pospešuje obnovo jetrnih celic in zdravljenje jeter po poškodbah zaradi virusov in strupenih snovi.

Danes so z veliko verjetnostjo ugotovljeni naslednji učinki silimarina na jetra:

antioksidativni učinek. Flavonoidi lovijo proste radikale in preprečujejo poškodbe jetrnih celic zaradi snovi, ki pri presnovi v jetrih povzročajo nastanek prostih radikalov. Takšen primer so klorirani ogljikovodiki (ogljikov tetraklorid, trikloroetilen, diklorometan), s katerimi se pogosto srečamo v kemičnih čistilnicah in v industriji barv in lakov. Silimarin naj bi tudi ščitil jetrne celice v primeru tako imenovanega oksidativnega stresa, stanja, pri katerem pride do močno povečanega nastanka kisikovih prostih radikalov. Med snovmi, ki tak stres povzročijo, so poleg že omenjenih kloriranih ogljikovodikov še alkohol in zelo znan in uporabljan analgetik in antipiretik paracetamol. Paracetamol je učinkovito in varno zdravilo, ki ga vsak dan uporabljamo za lajšanje različnih bolečin in povišane telesne temperature, pri veliki prekoračitvi odmerka pa lahko povzroči poškodbo jeter.

Silimarin stabilizira membrano jetrnih celic in preprečuje vstop strupenih snovi v celico. Tu so bile najbolj zanimive raziskave na poskusnih živalih, kjer so ugotovili, da silimarin prepreči vstop smrtno nevarnih proteinov iz zelene mušnice (amanitin, faloidin) v jetrne celice in njihov strupeni učinek. Zaščitni učinek pa je močno odvisen od časa dajanja. Najboljši je bil, če so silimarin dali poskusnim živalim pred 'obrokom' zelene mušnice, kar seveda v praksi ni mogoče ... . Učinkovitost po že zaužiti zeleni mušnici pa je bila močno odvisna od časa, v katerem so dali še silimarin in od načina dajanja. Rezultati teh poskusov so silno pomembni tudi za ljudi, saj so zastrupitve z zeleno mušnico pogoste (tudi pri nas; upoštevati pa moramo, da poleg zelene mušnice tudi nekatere druge vrste gob vsebujejo podobne strupe, na primer kučmice (Galerina) in nekateri dežnički (Lepiota)). Zelena mušnica je povzročala hude zastrupitve že pred davnimi stoletji in je nevarna in aktualna še danes. Intravensko dajanje pripravkov iz silimarina je običajna praksa poleg drugih ukrepov pri zastrupitvi z zeleno mušnico ali drugimi glivami, ki povzročijo faloidinski sindrom. Tu je še posebno pomembno, da takšen pripravek damo čimprej. Izida takšnega zdravljenja žal ne moremo napovedati, po dosedanjih izkušnjah in nekaterih retrospektivnih raziskavah pa je dajanje silimarina oziroma silibinina v obliki infuzije smiselno. Znaki zastrupitve z amanitinom oziroma faloidinom nastopijo šele 6 do 24 ur po zaužitju strupene glive. Takrat se pojavi bolečina v trebušnem predelu, hudo bruhanje, driska in vročina. Posledično se pojavijo dehidracija in izguba elektrolitov, tudi kri v urinu in v blatu. Po dnevu ali dveh ti gastrointestinalni znaki nekoliko izzvenijo, pojavi se navidezno izboljšanje. Potem pa se nenadoma pojavijo znaki hude poškodbe jeter in ledvic, ki vodijo v komo in smrt. Zastrupitev zdravijo s pomočjo penicilina in dajanjem silibinina, glavne sestavine zmesi silimarina. Po dostopnih podatkih naj bi se smrtnost pri zastrupitvi z zeleno mušnico po uvedbi zdravljenja s silibininom zmanjšala. Silimarin oziroma silibinin naj bi bil uporaben tudi pri zdravljenju oziroma zaščiti jetrnih celic pri jemanju nekaterih zdravil, zlasti tuberkulostatikov, vendar so na voljo zgolj podatki iz posameznih primerov, ne pa kontrolirane raziskave.

Silimarin pospešuje sintezo beljakovin v jetrnih celicah in pripomore k obnovi poškodovanih celic. Domnevajo, da naj bi bil ta učinek pomemben pri zdravljenju poškodb jeter zaradi nekaterih strupov. Raziskovali so tudi vpliv silimarina na okrevanje po boleznih jeter, kot je virusni hepatitis. Tu je na voljo le nekaj kliničnih raziskav, ki pa niso dovolj kakovostne, da bi lahko z gotovostjo trdili, da ima jemanje silimarina v tem primeru pozitiven učinek. Kljub temu pa so empirične izkušnje pozitivne in zdravniki svetujejo jemanje silimarina pri okrevanju po prebolelem virusnem hepatitisu. V našem okolju, ki je naklonjeno uživanju alkohola, so pogosta tudi obolenja jeter, ki jih povzroči kronično uživanje alkohola. Tudi pri teh bolnikih so izvedli nekaj dvojno slepih in skrbno kontroliranih raziskav, precej raziskav pa je bilo manj skrbno nadzorovanih. Ugotovili so, da je jemanje silimarina v primerjavi s placebom izboljšalo nekatere dejavnike, kot so vrednosti jetrnih encimov v krvi, ki so v primeru takšne jetrne bolezni povečane. Izboljšanje je bilo vidno tudi pri histološke pregledu jetrnega tkiva. Pri drugih raziskavah, kjer so opazovali tudi subjektivne znake, je bilo izboljšanje po jemanju silimarina opazno. Končna posledica kroničnega uživanja alkohola je jetrna ciroza, kar pomeni, da v jetrnih celicah začne nastajati vezivno tkivo. Funkcionalna sposobnost jeter se tako zmanjšuje, dokler ne odpovedo. Ugotovili so, da so bili rezultati pri jemanju silimarina pri jetrni bolezni zaradi alkohola slabi, če so bolniki še vedno nadaljevali z uživanjem alkohola. Tu je zato zelo pomembno poudariti, da jemanje silimarina ni smiselno, če bolnik še vedno uživa alkohol – izboljšanja ne bo. Pogosto so bili rezultati raziskav slabi tudi zato, ker je bilo alkoholike težko prepričati, da so redno jemali silimarin. Zgodilo se je tudi, da so imeli še virusni hepatitis, ki je dodatno prizadel jetra ali pa, da so jemali prenizke odmerke silimarina oziroma, da so silimarin jemali prekratek čas. Načeloma za zdravljenje s pripravki iz pegastega badlja velja, da jih je potrebno jemati v ustreznem odmerku (izraženem v miligramih silimarina na dan, v začetku zdravljenja med 420 in 450 mg silimarin dnevno, v preventivi in kot vzdrževalni odmerek pa med 200 in 250 mg silimarina dnevno). Preventivno jemanje je potrebno na primer ves čas izpostavljenosti za jetra strupenim snovem, če pa silimarin uporabljamo kot dopolnilno zdravilo pri okrevanju po boleznih jeter ali zastrupitvah, pa jemanje lahko traja nekaj mesecev ali celo let. V eni izmed kliničnih raziskav so bolniki s cirozo jeter jemali silimarin štiri leta. Jemanje silimarina pri cirozi je utemeljeno in tu lahko zapišemo tudi učinek št. 4.:

Silimarin preprečuje pretvorbo zvezdastih hepatocitov v cirotične celice. Nekateri avtorji so mnenja, da jemanje silimarina pri cirozi vpliva tudi na zmanjšanje smrtnosti, vsekakor pa je priporočljivo, ker privede do izboljšanja merljivih dejavnikov (vrednosti jetrnih encimov, velikosti jeter, lastnosti jetrnega kiva) ter kakovosti življenja bolnikov. Upam, da bodo v prihodnosti opravljene obširne, kakovostno izvedene klinične raziskave, ki bodo te ugodne učinke pripravkov iz pegastega badlja potrdile.

Za konec pa še nekaj praktičnih napotkov.

Silimarin je slabo topen v vodi, zato je najbolj priporočljivo uživati tablete ali kapsule, ki vsebujejo ekstrakt iz plodu pegastega badlja. Čaj je manj učinkovit od takšnega pripravka. Plodove pegastega badlja lahko tudi kupimo v lekarni, jih dobro zmeljemo (uprašimo) in prašek uživamo z jogurtom. Neželenih učinkov je malo, pripravki iz pegstega badlja lahko nekoliko pospešijo prebavo, kar je morda celo zaželeno. Pegasti badelj je ena izmed najbolj varnih zdravilnih rastlin, tudi pri veliki prekoračitvi odmerka ni neželenih učinkov, razen prebavne motnje.

Bolnikom so v kliničnih raziskavah dajali tudi po 800 mg silimarina dnevno, več tednov, brez neželenih učinkov. Priporočam pa, da uživate pripravke, ki so pripravljeni le iz pegastega badlja in ne vsebujejo drugih izvlečkov. Rezultati raziskav, opisanih v tem besedilu namreč veljajo le za takšne, enokomponentne pripravke.

Ne svetujemo pa uživanje silimarina pri malignih boleznih jeter (tumorjih na jetrih), ker podatkov o takšnih raziskavah ali učinkih v literaturi ni. Pri jemanju silimarina oziroma pripravkov iz pegastega badlja se je potrebno posvetovati z zdravnikom, saj je potrebno zdravljenje spremljati z ustreznimi preiskavami delovanja jeter.

dr. Aleš Mlinarič, mag. farm., Mariborske lekarne