Stari ljudje pravijo, da se poletje prikrade v deželo takrat, ko zacveti črni bezeg. Vedeli pa so tudi, da so bezgovi cvetovi in plodovi izredno zdravilni. Ker ravno sedaj cveti bezeg, smo za vas pripravili nekaj skromnih receptov in napotkov glede uporabe bezgovih darov.

Črni bezeg (Sambucus nigra) je grmovnica, ki zraste do 6m visoko. Do 30cm široko deblo ima globoko brazdasto skorjo. Raste v toplejših delih Evrope in Severne Amerike, z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so rumenkasto beli, sploščeni, z značilnim aromatičnim vonjem in okusom, jagode so črne ali modre barve. V zdravilne namene se uporablja lubje, korenina, cvetovi in plodovi.

Njegove zdravilne cvetove so pričeli uporabljati že v Antiki. Antični Egipčani so jih uporabljali za beljenje polti in zdravljenje opeklin, antični Romljani pa so ga celo poimenovali »skrinja z zdravili«. Legenda pravi, da se je Juda Iškariot obesil ravno na bezgu, iz bezgovega lesa pa naj bi bil narejen tudi križ, na katerem so križali Jezusa. Morda ravno zaradi tega nikdar niso uporabili bezgovega lesa za izdelavo zibelk, so pa sadili bezeg zraven hiš zaradi njegovega varovanja pred strelo in pred zlemi duhovi.

Lubje in korenina Notranjo plast lubja se nabira jeseni z mladega grmičja. Nato se suši na zmernem soncu, ponoči pa se ga spravi pod streho. Ko je posušeno, je rahlo sivkaste barve, mehko in plutasto. Lubje in korenine vsebujejo smolo, ki deluje odvajalno in diuretsko. Čaj iz bezgovega lubja pripravimo tako, da čajno žličko posušenega lubja zmešamo z eno skodelico vrele vode, precedimo in pijemo skozi cel dan. Iz notranje plasti lubja se izdeluje tudi mazilo in homeopatsko tinkturo.

Listi Listi se v zdravilne namene uporabljajo sveži in posušeni. Nabirajo se junija in julija v jutranji urah in samo v lepem vremenu. Uporablja se jih v mazilu (Unguentum Sambuci Viride), ki je domače zdravilo za praske, zvine, ozebline, na splošno pa deluje blažilno.

Starodavni recept za mazilo iz bezgovih listov: vzemite 3 dele svežih bezgovih listov, 4 dele svinjske masti in 2 dela loja. Maščobo in liste segrevajte toliko časa, dokler se iz listov ne izloči barva. Vsebino nato precedite skozi staničevino in pustite, da se mazilo ohladi.

Iz listov in lubja se pripravlja tudi čaj, ki učinkuje proti vodenici, zadrževanju urina, slabi prebavi, sladkorni bolezni, revmatizmu in protinu. Nikar ne pozabimo tudi na bezgovo olje (Oleum Viride), ki ga naredite iz 1 dela skrbno zmečkanih bezgovih listov in treh delov lanenega olja.

Cvetovi Bezgovi cvetovi se izredno pogosto uporablja tako v zdravilstvu, kot tudi v farmaciji, pa naj bodo sveži ali posušeni. Nabira se jih junija takoj, ko se popolnoma razcvetijo. Vsebujejo eterična olja, čreslovine, sluz, holin, sambunigin, smolo, sladkor, saponine in jabolčno, baldrijanovo ter vinsko kislino. Cvetovi pospešujejo izkašljevanje, zmanjšujejo izločanje sluzi, pospešujejo krvni obtok in potenje, delujejo diuretsko in na koži protivnetno.

Posušeni cvetovi se uporabljajo v čajih, ki jih moramo piti zmerno. S pitjem čaja na tešče si bomo očistili kri.

Sveži cvetovi so polni zdravilnih učinkovin tako, da se jih uporablja v različnih pripravkih. Iz njih lahko tako delamo sirupe, marmelade, lahko pa jih primešamo tudi v kruh, biskvite ipd. Znotraj aromaterapije se izdeluje tudi hidrolat bezga. Iz njih lahko pripravimo tudi mazilo (Unguentum Sambuci).

Starodavni recept za mazilo iz bezgovih cvetov: vzemite 100 delov svežih bezgovih listov in 500 delov svinjske masti. Vse skupaj segrevajte toliko časa, da listi postanejo krhki. Mešanico precedite skozi staničevino in pustite, da se mazilo ohladi.

Plodovi V preteklosti se je iz bezgovih jagod pripravljal barvilni izvleček, s katerimi so določali pH vrednosti. V alkalnem območju se je obarval zeleno, v kislem pa rdeče. Rimljani pa so iz njih pripravljali barvo za lase.

Zreli plodovi vsebujejo med drugim jabolčno, baldrijanovo in čresleno kislino, grenčine, eterična olja, sladkor, vosek in vitamine A, B1, B2 in C. Pospešujejo potenje, delujejo diuretsko in laksativno. Iz njih se dela marmelada, vino, sirup in kis.

Recepti:

 Bezgova voda

·         5 skodelic cvetov
·         1 ¼ vrele vode

Previdno oberite sveže cvetove in jih prelijte z vrelo vodo. Mešanico pustite stati dve do tri ure in jo nato precedite.

Čistilna krema z medom in jogurtom

·         16 žlic jogurta
·         5 žlic cvetov
·         2 ½ stopljenega medu

Jogurt in cvetove dajte v ponev in počasi kuhajte 30 minut na zmerni toploti. Nato ponev odstavite in pustite, da se cvetovi namakajo v jogurtu nadaljnih pet ur. Nato mešanico ponovno segrejte in ji dodajte med. Vse skupaj dobro stepajte, dokler ne dobite kreme primerne gostote. Krema je primerna za razpokano, opečeno in poškodovano kožo.

Bezgov preliv za lase

·         4 pesti cvetov
·         500ml studenčnice
·         500ml jabolčnega kisa

Vržite cvetove v vrelo vodo in jih počasi kuhajte 10 minut. Nato jih odstavite ter jih pustite stati v vodi še nadaljno uro. Vodo precedite, ji dodajte kis in mešanico pustite stati 48 ur.

Bezgov sirup

·         6 cvetov
·         5 litrov vode
·         1 deciliter vina (ali pol decilitra kisa)
·         40 dekagramov sladkorja
·         2 limoni narezani na kolobarje
·         za pšenično zrno kvasa

Vse sestavine zmešamo in pustimo na toplem 24 ur. Nato precedimo in nalijemo v steklenice.

Bezgova marmelada

·         ½kg zrelih bezgovih jagod
·         ½kg banan
·         1 kg želirnega sladkorja
·         2 vanilijeva sladkorja
·         sok ene limone

Jagode grobo zmečkamo in jim dodamo narezanim bananam. Vse skupaj pokapamo z limoninim sokom in zavremo. Nato dodamo želirni in vanilijev sladkor ter med mešanjem kuhamo še 5 minut.

Bezgovo vino

12l zrelih bezgovih jagod prelijemo z 8l vrele vode. Vse skupaj pokrijemo in pustimo stati 24 ur. Nato tekočino precedimo in sok dobro iztisnemo. Nato dodamo 1,5kg sladkorja, 14g ingverja in 7g nageljnovih žbic na vsakih 4l tekočine. Vse skupaj počasi vremo 20 minut in precedimo v sod, kjer naj se tekočina počasi ohladi in sod šele nato zapremo za šest mesecev.

Bezgov liker

·         4 lončke zrelih bezgovih jagod
·         2 lončka sladkorja
·         1 čajna žlička limoninega okusa
·         2 žlici limoninega soka
·         1 lonček vode
·         3 lončki močne vodke

Jagode stisnemo in zmešamo s sladkorjem ter pustimo stati eno uro. Nato dodamo limonin okus in sok ter vse skupaj prenesemo v čist steklen kozarec in dodamo vodo in vodko. Skrbno pokrijemo in pustimo stati v hladnem in temnem prostoru. Občasno kozared dobro pretresemo. Po enem mesecu vsebino precedimo.

Odsvetuje se uživanje surovih bezgovih jagod in bezgovega soka, prav tako pa je potrebno uživati bezgove pripravke v zmernih količinah. V prevelikih količinah povzročajo bruhanje, drisko in vnetje prebavil, lahko tudi ledvic.

Vir: Aromaterapija, 27. 5. 2010

Aronija (Aronia Melanocarpa) je nezahtevna rastlina, saj ji mraz (prenese izjemno nizke temperature: do -47°C), škodljivci, onesnaženost in bolezni ne pridejo do živega. Čeprav izvira iz Severne Amerike in se je hitro razširila po Sibiriji, na Finskem in Švedskem, uspešno raste tudi v Sloveniji.

Zreli plodovi aronije vsebujejo velike količine biofenola, tanina, katehina, flavonida, antocianina, folno kislino, vitaminov A, C, vitamine B kompleksa, E in redek vitamin P. Poleg tega pa so v aroniji tudi betakaroten, kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod in fosfor. Zaradi zares ogromne količine tanina in flavonida (predvsem pa antocianin), aronijo smatrajo za najmočnejšega doslej poznanega naravnega antioksidanta.

Aronija ima izjemno močno antikancerogeno delovanje, preprečuje nastajanje prostih radikalov in degeneracijo zdravih celic v človeškem tkivu in krvni plazmi, krepi imunsko odpornost, izboljšuje krvni pretok, znižuje krvni pritisk, znižuje slab holesterol, obnavlja arterijsko mišično tkivo, izboljšuje prekrvavljenost miokarda, zdravi urinarne infekcije in vnetje prostate, preprečuje bakterijske in virusne infekcije, regulira delo žleze ščitnice, uravnava raven sladkorja in hemoglobina v krvi, delovanje trebušne slinavke in zdravi diabetes, izboljšuje krvno sliko in čisti kri, izboljšuje cirkulacijo, preprečuje arterosklerozo in zmanjšuje težave pri vnetih in razširjenih venah, umirja krče in bolečine v želodcu, zdravi vnetje sluznice želodca, pomaga pri ranah na želodcu in želodčnih nevrozah, izboljšuje vid, zdravi degenerativne spremembe, ščiti oči pred UV žarki, osvežuje kožo in upočasnjuje staranje, skrajšuje čas celjenja ran in jih dezinficira, veže se za težke kovine in radioaktivne elemente in jih izloči iz organizma…

Neverjetne učinke aronije lahko preizkusite sami. V naših trgovinah jo najdete v obliki prahu in soka. Dnevno je potrebno zaužiti 2 žlici prahu aronije zmešano z vodo ali sveže stisnjenim sokom 30 minut pred obrokom, sok aronije pa spijemo tudi 30 minut pred obrokom in to 25-50 ml na dan (lahko ga razredčimo z vodo).

Recept:

1. 350 gramov Aloe Arborescens – nujno je, da je aloja gojena na biološki način. Priporočljivo je, da imate svojo doma (kje na okenski polici), saj tako točno veste s čim ste jo zalivali in gnojili. Vse kar bomo namreč dodajali v takšno alojo bomo kasneje tudi zaužili, zato se nujno izogibajte vsem strupom in drugim pripomočkom, ki naj bi pospešili njeno rast.
2. 500 gramov domačega medu – bodite prepričani, da gre za pravi domači med! Nikakor ni primeren kakšen ponaredek oziroma kako drugače predelan med.
3. 0,4 do 0,5 dl domačega viskija, žganja, konjaka ali česa podobnega. Zakaj domačega? Ker morate biti prepričani, da ne vsebuje kakšnih nenaravnih substanc ali konzervansov. Domači so običajno pripravljeni na naravni način. Sploh pa če imate svoje žganje ste lahko prepričani o njegovi pristnosti.

Delovanje aloje arborescens

Aloja arborescens z medom ima širok spekter delovanja. Nekaj po pričevanju patra Romana Zaga in nekaj iz mojih izkušenj jih je naštetih v nadaljevanju.

• Krepi obrambni sistem organizma.
• V krvi zmanjšuje sladkor in holesterol.
• Stimulira imunski sistem, iz telesa izloča strupe in tudi čisti kri.
• Pomaga pri boleznih kot je rak.
• Blaži astmo, vneto grlo in bronhitis (žena je že v nekaj dneh po uživanju odpravila kronično vnetje grla – do sedaj se vnetje še ni ponovilo, medtem ko je bila v preteklosti ves čas na antibijotikih, ki niso imeli učinka ali pa je ta bil zelo kratkotrajen).
• Vzpodbuja delovanje srca, jeter, žolča in ledvic, krepi delovanje prebavnega sistema.
• Blaži stranske učinke kemoterapije.
• Pomaga pri vnetju oči, izboljšuje vid in odpravi sivo mreno.
• Odlično vpliva na alergije (sam to še testiram – sem namreč alergičen na čebelji pik – me prav zanima če se bo ta alergija dejansko lahko ozdravila).
• Blaži bolečine.
• Zavira razvoj glivic in bakterij, deluje protivirusno.
• Blaži vnetja.
• Ugodno vpliva na želodec in črevesje, blaži težave s prebavo.
• Zmanjšuje težave pri boleznih na koži (že sem omenil kako je ozdravila suho kožo na mojem obrazu).
• Odstrani bradavice (Tega sicer nisem nikjer zasedil, vendar s testom na sebi opažam, da deluje. Alojo uživam, bradavice pa sedaj mažem že nekaj dni. Na njih je opaziti spremembe in kaže da odmirajo. S “terapijo” bom nadaljeval in vam poročal. Naj omenim, da jih z odmrznitvijo nisem uspel odstranit, čeprav sem to poizkusil 3x).
• Blagodejno vpliva na težave s hemeroidi.
• Pomaga pri boleznih okostja – revmi.
• Blagodejno vpliva na omrznine in opekline.
• Zmanjšuje težave s herpesom.
• Kislina v želodcu (Mene je pred uživanjem aloe redno pekla zgaga. Odkar uživam alojo, se to še ni zgodilo).
• Uravnava menstruacijo pri ženskah.
• Odpravlja težave z nočnim potenjem, tako poleti kot tudi pozimi.
• Odpravi zaprtje.
• Regenerira in krepi lomljive nohte.
• Odstrani trdovratne akne.
• Izboljšuje zadah (Sam sem že v prvih dneh uživanja aloe odpravil zadah, ki me je prej spremljal praktično vse življenje).
• Seznam pozitivnega delovanja aloe arborescens pa še kar raste in raste.

Če sami nimate nobenih od naštetih težav, tega vseeno ne zadržite zase! Sporočite to znancem, prijateljem in sorodnikom, ki bi jim omenjena informacija lahko koristila. Verjemite mi, da vam bodo več kot hvaležni.

Stranski učinki uživanja aloe arborescens

Za sam alojin gel ni poznanih stranskih učinkov. Kar pomeni, da lahko brez skrbi odlomite list in se mažete z gelom iz lista. Seveda v primeru alergije na alojo tega ne počnite. Alergija je sicer zelo redka, je pa možna. Če aloje niste še nikoli uporabljali svetujem, da najprej preizkusite, če ste nanjo alergični. Malo gela si nanesite na roko ali za uho in opazujte reakcijo.

Stranski učinki uživanja aloje po receptu Romana Zaga

Večji odmerki lahko povzročijo drisko. Prekomerno jemanje pa celo odvisnost. Zato uživajte pripravek v mejah normale oziroma po receptu patra Romana Zaga. Pripravek NI primeren za nosečnice, doječe matere in dojenčke.

Neželeni učinki ob jemanju pripravka

Običajno gre za odstranjevanje tujkov oziroma bolezni iz telesa, če je le ta prisotna. To se dogaja na precej neobičajne načine. Pater Romano Zago je v svoji knjgi opisal naslednje reakcije, s katerimi se je že tako ali drugače srečal pri bolnikih, ki so uživali pripravek iz aloe:

1.Nobenih sprememb ali reakcij.
2.Preko por, na kož

• srbečica po vsem telesu,
  
• mehurčki na dlaneh in podplatih,
  
• abscesi, otekline in bule,
  
• noricam podobne spremembe na koži.

3. Z izločanjem

• napenjanje,
• driska in prebavne motnje,
• močnejši vonj blata kot običajno

4.Z urinom

• skoraj rjav
• pogostejše uriniranje
• urin, ki izgleda kot kri pomešana z vodo.

5. Druge reakcije

• krvavo in gnojno bruhanje,
• bruhanje,
• gnojni izcedki na rokah in nogah (prsti) – rane se zaprejo same,
• pri ljudeh z rakom na grlu se lahko pod brado odprejo tri odprtine od koder se cedi gnoj,
• nelokalizirana bolečina, predvsem v predelu trebuha.

Težave so običajno prisotne v prvih dneh uživanja pripravka – največ 3 dni. Pater Romano Zago svetuje, da se zdravljenja kljub kakšni od omenjenih reakcij NE sme prekiniti. Vedeti moramo, da smo na dobri poti, saj se na ta način izločajo strupi iz našega telesa. Pri sebi sem opazil prve tri znake pod točko tri. Res pa je, da sam na srečo nisem imel nobene resnejše bolezni, ki bi se kakorkoli lahko izločala iz mene.


Spodaj si lahko naložite Eknjigo o Aloi arborescens, avtorja Matije Šega.

KORENINE SE LAHKO UPORABI ZA ZDRAVILNI PRAŠEK PROTI RAKU.

KAKO SE NAREDI ZDRAVILNI PRAH
Izkopljite več korenin regrata. Odrežite liste približno 1cm nad korenino . Korenino na grobo očistite od zemlje, vendar je ne operite. Malo prsti nič ne škodi, ampak samo pomaga imunskemu sistemu. Korenine nato posušite v pečici pri temperaturi 40 C. Poleti jih lahko sušite tudi na soncu.
Ko so korenine posušene, jih zdrobite v prah v leseni posodi. Nikoli ne uporabite električnega mlinčka.
Tako zdrobljene korenine shranite na suhem v temni stekleni posodi. 

Uporaba:

Vsak dan zmešajte malo več kot polovico čajne žličke zdrobljene korenine v kozarec z mlačno vodo, in spijte cel kozarec naenkrat. Po nekaj dnevih se boste že bolje počutili in vaš imunski sistem se bo začel krepiti. Rakaste celice se ne bodo več razmnoževale. Po nekako treh tednih jemanja bo tudi bolečina, ki jo povzroča rak, izginila. Vse vrste raka naj bi pozdravili v roku treh mesecev, vendar je za popolno ozdravitev potrebno nadaljevati pitje tega praška še vsaj pol leta. Telo pa itak že samo pove, kdaj je dovolj in kako se počutimo. Nekateri ljudje občutijo bolečine v trebuhu, če ga popijemo preveč. V tem primeru je potrebno zmanjšati dnevno količino. To tudi pomeni, da je rak pod kontrolo in da lahko zmanjšate dnevni vnos. Kot stranski učinek jemanja boste opazili, da se je vaša telesna odpornost povečala in da v času jemanja niste zboleli za prehladom. Največji sovražnik te metode je seveda kemoterapija. Kemoterapija namreč ubija imunski sistem in apetit. Poizkusite sami, nič vas ne stane, lahko vam samo koristi.
Redno uživanje regrata tudi odpornost, zato ni možno, da bi staknili prehlad.

Nas pestijo prehladna obolenja, obolenja dihal, kašljanje in kihanje vsevprek. Imamo več možnosti samopomoči in ena izmed njih se mi zdi preprosta in pravijo, da zelo učinkovita (meni se že vari).

Kozarec napolnimo s posušenim timijanom ali materino dušico do polovice(ne potlačit) (največ zdravilne snovi timol vsebuje višje nabrani timijan)
-          zalijemo z žganjem, zapremo, pretresemo in postavimo za 3 tedne (npr. na omaro v sobi) na sobno temperaturo
-          dobro, da čimvečkrat pretresemo
-          na koncu precedimo v temno steklenico in hranimo na hladnem (tudo do 3 leta)

Ta zvarek grgramo zjutraj in zvečer(npr. 1 žlico pomešano s slino)-če vam je prehudo dodajte malo mlačne vode, pa morda 2-3x ponovite grgranje. Vsake toliko tudi malo srknite, da potolče klice do zapiralke.
Če to počne cela družina(ne mali otroci) je rezultat toliko boljši
To delamo celo zimo preventivno- seveda če smo že v težavah še toliko bolj pohitimo- poizkusite in se prepričajte sami,
Zelo pomembno je tudi, da ne mislimo neprestano, kako se bomo kje prehladili, saj kamor gredo misli gre tudi energija, in če mislimo na »slabe« stvari, se nam to...........

Menim, da je vredno poizkusiti z naravnimi pripravki, kateri nimajo stranskih učinkov in imajo zelo širok spekter delovanja, da o veselju, da smo nekaj sami naredili za svoje zdravje, sploh ne govorim.

Strokovnjaki pravijo, da imajo čiliji toliko zdravilnih učinkov, da bi jih morali na svoj jedilnik vključiti prav vsi. Preberite zakaj, in bodite veseli, saj še ni prepozno, da ga letos vzgojite na svojem balkonu ali vrtu. In pokate od zdravja!

Nekateri jih zaradi njihovega pekočega okusa in značilne arome, ki jo že v zelo majhnih količinah dodajo jedem, enostavno obožujejo, drugi jih iz istega razloga ne prenesejo...

Izbira receptov s čiliji je ogromna – pobrskajte po spletu in hitro boste ugotovili, kako enostavno je to pekoče zdravilce.

A prav ta hudičevo pekoča snov, imenovana kapsaicin, je "kriva" za to, da čiliji pomagajo pri celi vrsti bolezni in obolenj. Kapsaicin vsebujejo tudi paprika, feferoni in ajvar.

Proti migreni, glavobolu in bolečinam v sinusih
Študije so pokazale, da so čiliji pravo domače zdravilo za glavobol. Kapsaicin, kemična snov, ki jo naravno vsebujejo čiliji (tvori med 0,5 in 1,5 % sestave plodu) in povzroča, da je plod pekoč, namreč iz čutnih nevronov črpa tako imenovano substanco P, nevropeptid, ki deluje kot prenosnik signalov bolečine v osrednji živčni sistem.

Povedano preprosto: kapsaicin nevronu prepreči pošiljanje signala za bolečino.

Preprečevanje sinusitisa in zamašenega nosu
Spet je na delu kapsaicin. Pekočina stimulira izločanje sluzi iz nosu, antibakterijske lastnosti kapsaicina pa pomagajo v boju s kroničnim sinusnim vnetjem.

Zaviranje raka prostate
Že tretjič, kapsaicin. Ne le, da vam opeče jezik, ta žgoča snov tudi dobesedno požene rakave celice v samomor, so pokazale študije o zdravljenju raka na prostati. Raziskave na miših so pokazale, da kapsaicin povzroči razkroj kar 80 % rakavih celic, velikost tumorjev, izpostavljenih kapsaicinu, pa je dosegla le petino tistih brez kapsaicina.

Raziskovalci še pravijo, da ima kapsaicin velik vpliv na zaviranje množitve kulture celic človeškega raka na prostati.

Zniževanje visokega krvnega pritiska
Redno uživanje čilijev bo naše telo oborožilo z vitaminoma A in C ter bioflavinoidi. Ti pomagajo krepiti žilne stene, ki tako postajajo debelejše in bolj prilagodljive na spremembe krvnega pritiska.
Ob uživanju čilijev se potimo, kar povzroča izgubo tekočine in začasno zmanjšanje volumna krvi.

Blaženje vnetij
Ker zavira tvorbo substance P, ki je povezana tudi s širjenjem vnetij, kapsaicin deluje protivnetno. Znanstveniki upajo, da ga bodo nekega dne lahko uporabljali kot zdravilo za artritis, luskavico in diabetsko nevropatijo.

Olajšanje pri črevesnih boleznih
Študija ameriške univerze Duke (North Carolina) je pokazala, da kapsaicin igra pomembno vlogo pri zdravljenju črevesnih vnetij. Hkrati ubija bakterijo H. Pylori, kar preprečuje nastanek čira na želodcu.

Pomoč pri hujšanju
Kapsaicin je termogeničen, kar pomeni, da se pri njegovi presnovi sprošča toplota. S tem spodbuja telo, da „kuri“ maščobe.

Zaščita za srce
Kapsaicin pomaga ščititi srce, saj zmanjšuje holesterol, trigliceride zgoščevanje krvi. Izsledki raziskav kaažejo, da bi lahko pomagal tudi pri razkroju fibrina, ki povzroča krvne strdke.

Kulture, v katerih so čiliji vsakodnevna sestavina obrokov, beležijo veliko nižje povprečje kapi in srčnih zastojev.

Zaloga vitamina C
Povprečen svež čili vsebuje precej več vitamina C kot pomaranča, zato … kar po njem!

Pogreje vam mrzle noge
Se v hladnejših mesecih kar naprej borite z mrzlimi nogami? Stresite v svoje čevlje nekaj kajenskega popra (ki, če niste vedeli, pravzaprav ni poper, ampak zmlet kajenski čili) in kot čarovnija, vaše noge bodo prijetno tople!

Zgodovina
Cimet je ena najstarejših začimb. Omenjena je v Bibliji, v starem Egiptu so ga uporabljali kot dodatek k napitkom ter kot eno od sestavin za balzamiranje. V nekaterih obdobjih je bil tako zelo cenjen, da je bil dražji od zlata. Prve omembe cimeta na Kitajskem v knjigi o zdravilnih rastlinah segajo v 2700 pred Kristusom.

Glede na zahteve srednjeveške Evrope je cimet postal ena od prvih dobrin, ki so jih redno uvažali iz Bljižnega Vzhoda.

Zdravilne učinkovine
V cimetu so tri glavne zdravilne učinkovine: cimetov aldehid, cinamil acetat in cinamil alkohol. Poleg tega vsebuje še na desetino drugih hlapljivih snovi, ki mu dajejo značilen vonj.

Poleg tega je dve čajni žlički oziroma 4,5 g ( priporočeno kot maksimalna dnevna doza) vsebujejta:

•  mineral magnezij: 0,76 mg kar zadosti 38 % dnevnih potreb 
  
•  mineral železo: 1,72 mg kar zadosti 10 % dnevnih potreb 
  
•  mineral kalcij: 55,68mg kar zadosti 6 % dnevnih potreb 
  
•  vlaknin: 2,48 mg kar zadosti 10 % dnevnih potreb 
  
•  poleg tega vsebuje tudi nekaj vitamina C in K. 
  

Učinkovit proti krvnim strdkom
Dobro raziskana sestavina v cometu - cimetov aldehid - preprečuje trombocitom, da bi povzročali krvne strdke v krvnem obtoku. Ta substanca namreč deluje inhibitorno na izločanje maščobne kisline (arahidonske maščobne kisline), ki se pri vnetjih izloča iz membran trombocitov. Posredno se s tem tudi zmanjša tvorjenje molekule tromboksan A2, ki je zadolžena za sporočanje vnetnih procesov v telesu.

Protivnetni učinki
Zaradi zaviralnega delovanja na arahidonsko maščobno kislino, cimet štejem tudi med protivnetna živila in lahko pomaga zmanjšati vnetja (na primer pri artritisu).

Anti mikrobni učinki
Že pred nekaj leti so znanstveniki tudi potrdili, da cimet preprečuje gnitje in živilom podaljša rok trajanja. Verjetno so ga tudi zato uporabljali v starem Egiptu kot eno od sestavin za balzamiranje trupel. Antimikrobne lastnosti cimeta so tako učinkovite, da bi lako to začimbo uporabljali namesto tradicionalnih prehrambenih konzervansov.

Poleg tega deluje cimet tudi protiglivično in pomaga pri zdravljenju Kandidoze.

Znižuje krvni sladkor
Cimet opazno izboljša zmožnost odziva na inzulin diabetikom tipa 2 in tako normalizira njihov nivo krvnega sladkorja. Raziskave v laboratorijih in na živalih so pokazale, da sestavine v cimetu stimulirajo receptorje za inzulin, poleg tega pa preprečujejo razvoj encima, ki receptorje onesposablja in torej povečajo celične zmožnosti izrabe glukoze. V času objave potekajo raziskave o ugodnih vplivih cimeta na ljudi. V zadnjih raziskavah Ameriške agronomske raziskovalne službe so ugotovili, da že slaba polovica čajne žličke cimeta dnevno zniža nivo krvnega sladkorja pri diabetikih tipa 2. V študijo so zajeli 60 pakistanskih prostovoljcev z diabetesom tipa 2, ki niso jemali inzulin. Razdelili so jih v 6 skupin. 40 dni so v skupinah 1, 2 in 3 prejemali po 1, 3 in 6 gramov cimeta dnevno, medtem, ko so v skupinah 4, 5, in 6 prejemali placebo. že najnižji odmerek cimeta (1 gram ustreza približno tretjini čajne žličke) je znižal nivo krvnega sladkorja za 20 %, sočasno so izmerili znižan holesterol in trigliceride. Po prenehanju uživanja cimeta je pričel naraščati nivo krvnega sladkorja. Nedavne raziskave na ljudeh, živalih in v laboratorijih preiskovale cimetov vpliv na izboljšanje aktivnosti inzulina in posledično na celično zmožnost absorpcije in izrabe glukoze iz krvi. �In vitro� in laboratorijske študije, ki jih je opravil Richard Anderson s kolegi z ameriškega raziskovalnega centra za prehrano ljudi, so razkrile novo razumevanje mehanizmov, s katerimi cimet povečuje aktivnost inzulina. V zadnjem članku te raziskovalne skupine v Journal of Agricultural and Food Chemistry, razkrijejo catehin/epikatehin oligomer, učinkovino v cimetu, ki do 20-krat poveča zmožnost izrabe glukoze. Nekateri znanstveniki so ob teh dejstvih postali pozorni na možne toksične učinke pri povečani porabi cimeta. Nove raziskave kažejo, da se večina potencialno toksičnih sestavin iz cimetove skorje nahaja v topnih lipidih, ki pa jih je zelo malo v vodnih raztopinah cimetovega ekstrakta, ki je namenjen povečanju inzulina. Decembra 2003 so v reviji Diabetes Research and Clinical Practice objavili cimetovega ugodnega vpliva na aktivnost inzulina v študijah z živalmi. Skupini podgan so tri tedne dodajali 300 mg cimeta na kg telesne mase in odkrili da so njihove mišice zmožne 17 % večje absorpcije krvnega sladkorja, kot podgane iz kontrolne skupine, ki niso prejemale cimeta. Istočasno objavljena študija v reviji Diabetes Care pokazala znižanje krvnega sladkorja, trigliceridov, LDL (slabega) holesterola in celotnega holesterola pri diabetikih tipa 2, ki so prejemali dnevno le en gram cimeta. Placebo kontrolirana študija je zajela 60 bolnikov z diabetesom 2: 30 moških in 30 žensk, med 44 in 58 letom, ki so jih razdelili v 6 skupin. V skupinah 1, 2 in 3 so prejemali dnevno po 1, 3 in 6 gramov cimeta, v skupinah 4, 5 in 6 pa 1, 3 in 6 gramov placeba. Po 40 dneh so v vseh treh skupinah, ki so jemale cimet, ugotovili znižanje krvnega sladkorja za 18-29 %, trigliceridov za 23-30 %, LDL holesterola za 7-27 % in skupnega holesterola za 12-26 %. Znanstvena ugotovitev raziskave: cimet v prehrani bolnikov z diabetesom 2 zmanjša faktorje tveganja, povezane z diabetesom in boleznimi srca in ožilja.

Kalcij in vlaknine izboljšajo zdravje debelega črevesa in varujejo pred boleznimi srca
Poleg vsebnosti enkratnih eteričnih olj, je cimet tudi odličen vir redkega mangana in zelo dober vir prehranskih vlaknin, železa in kalcija. Kombinacija kalcija in vlaknin v cimetu lahko pomembno pomaga pri preprečitvi različnih stanj. Kalcij in vlakna se vežejo na žolčne soli in jih pomagajo odstranjevati iz telesa. žolčne soli pogosto poškodujejo stene debelega črevesa, s sprotnim izločanjem pa se torej zmanjša nevarnost raka na debelem črevesu. Dodatni pozitivni učinek tega odstranjevanja je tvorba žolča iz holesterola. Ta proces zniža nivo visokega holesterola , kar lahko pomaga pri preprečitvi ateroskleroze in bolezni srca. Vlakna v cimetu lahko ljudem z neprijetnimi črevesnimi težavami olajšajo zaprtja ali driske.

Božje žito  

Amarant je izredno staro žito, ki ga vse pogosteje opazimo na jedilniku sodobnih ljudi. Bogato žito izhaja iz Južne Amerike Amarant je psevdo žito, kot so ajda, proso in kvinoja. Ljudje ga danes uporabljajo kot žitarico, listnato zelenjavo ali celo kot čudovito okrasno rastlino. Za gojenje je rastlina izredno nezahtevna, saj uspeva tudi visoko v Andih (2000 m nadmorske višine), kjer so klimatske razmere neprimerljive z našimi. Ljudje so ga uporabljali že pred osem tisoč leti nazaj, njegova moč in uporaba pa sta dosegla že sodoben čas. Azteki in Inki so ga uporabljali pri pripravi različnih okusnih jedi in iz njega pridelovali različne okusne napitke.

V času kolonizacije je amarant popolnoma izginil, saj so ga Evropejci po osvajanju ozemelj Južne Amerike določili kot nepomembnega in so ga nadomestili z drugimi pridelki. Glede na to, da je rastlina dobro odporna in izredno prilagodljiva na skromne razmere, se je obdržala vse do danes, saj dobro uspeva tudi na neobdelanih kmetijskih območjih in njihovih obrobjih.

Amarant je širokolistna rastlina, ki jo prepoznamo po rdečih oziroma roza cvetovih (lahko so tudi beli). Listi so temno zelene barve, podobni špinačnim, tako kot njegov okus in oblika.

Vsemogočna zdravilna moč amaranta   
Amarant je izredno bogato žito. 100 gramov semen vsebuje 371 kalorij in vsebuje veliko več rudnin kot pšenica (osemkrat več). Vsebuje od 14 do 16 odstotkov visoko kakovostnih beljakovin in 7 do 9 odstotkov maščob. Od tega je približno polovico maščobnih kislin kakovostnih in zdravih omega-6 maščob. V semenu najdemo še 7 odstotkov vlaknin ter med 60 in 65 odstotki ogljikovih hidratov. Pomembna je vsebnost esencialnih aminokislin, kot sta lizin in metionin, ki sta izredno redki aminokislini v marsikateri hrani. Amarant vsebuje tudi nekaj vitaminov skupine B, pa tudi A, C in E ter pomembne minerale, kot so kalcij, železo, magnezij, mangan, fosfor, cink in kalij.

Izredno pomembna sestavina, ki jo vsebuje amarant, so fitosteroli, holesterolu podobne sestavine, ki imajo v našem telesu zaščitno vlogo. Glede na slednje sestavine nas amarant ščiti pred različnimi degenerativnimi boleznimi, saj pomaga ohranjati ožilje prožno in varuje pred rakavimi obolenji. Zanimiva je tudi ugotovitev, da naj bi preprečeval tudi zgodnje sivenje las.

Glede na to, da amarant ne vsebuje glutena, je izredno primeren za diete pri celiakiji. Zato ga v zadnjih letih vse pogosteje uporabljajo tudi za izdelke brez glutena, kot so testenine, kaše in pecivo. Glede na to, da je amarant obdan s pomembnimi hranili in njegova semena vsebujejo izredno veliko beljakovin, kar 19 odstotkov, je zaradi tega izredno pomembno hranilo za vegetarijance, ki morajo živalske beljakovine nadomestiti z drugimi alternativami.

Njegova zdravilna moč pomaga pri prebavnih motnjah, saj zavira driske in pretirano krvavenje ob pojavu hemeroidov. Sestavine, ki se nahajajo v listih, služijo za lajšanje ekcemov in aken, uporabljamo pa jih lahko tudi za blaženje ustnih vnetij, zatečenih dlesni in bolečega grla. Če sok listov vtrete v lasišče, boste lasem pomagali obdržati svojo barvo in jih naredili mehke. Nekateri pravijo, da so listi učinkovita kurativa pri izgubljanju las in kot že rečeno sivenju las.

Vsestranska uporaba Zrna amaranta lahko uporabljamo v polnozrnati obliki ter jih meljemo ali razpihujemo. Amarant lahko pripravite na izredno enostaven način. 
Preden se lotite kuhanja, ga najprej na rahlo popražite, zalijte z vodo in počakajte, da zavre. Ko zavre, temperaturo kuhanja znižajte in ga na šibki vročini kuhajte še dodatnih trideset minut, da seme dobro nabrekne. Seme je priporočljivo pustiti nabrekati nekoliko dlje časa. Ko seme postane prosojno, ga odstavite z ognja. Če ga želimo skuhati v večjih količinah, ga lahko brez problema zamrznemo in kuhanega dodajamo jedem, na primer kot zakuho za juho ali nadev. Če pa kuhamo zdrobljen amarant, torej moko, se njegova kuha skrajša na pet minut. Dodate ga lahko raznim juham, enolončnicam, mesnim in zelenjavnim nadevom ter različnim okusnim sladicam.

Amarant lahko enostavno uporabljamo na tisoče načinov. Najokusnejši je v kombinaciji s stročnicami, izredno priljubljen pa je tudi mehiški prigrizek - algeria, ki sta mu večkrat dodana tudi med in čokolada. Če ste se odločili, da boste shujšali in se otresli odvečnih kilogramov, lahko brez skrbi amarant vključite v svojo prehrano v času diete. S svojimi sestavinami bo obogatel vaš jedilnik in poskrbel, da bo vaša vsakodnevna prehrana ostala zdrava.

Nakup v bolje založenih trgovinah Amarant lahko kupite v vseh bolje založenih trgovinah, predvsem pa v prodajalnah z zdravo prehrano. Kupite lahko cela semena ali pa semena zmleta v moko. Glede na to, da postane moka po določenem času izredno žarka, semena meljemo kar sproti v mlinčku. Semena se ohranijo tudi do enega leta, vendar pazite, da bodo shranjena v neprepustni posodi. Če moke ne boste takoj porabili, jo raje zamrznite in jo nato odmrznite, ko jo boste ponovno potrebovali.

Prepustite se in spustite v svoj dom nove okuse! Popestrite svoj vsakodnevni jedilnik in omogočite sebi ter svojim najbližjim zdrav način prehranjevanja. Presenečeni boste nad zdravilno močjo amaranta in vplivom njegovih sestavin.

Di­šav­ni in zdra­vil­ni

Bo­reč (Bo­ra­go of­fi­ci­na­lis) je so­lat­na di­šav­ni­ca in sta­ra zdra­vil­na rast­li­na, ki iz­vi­ra iz Bliž­nje­ga vzho­da. V Evro­po so ga pri­ne­sli Rim­lja­ni. Grki in Rim­lja­ni so to zdra­vil­no ze­liš­če upo­rab­lja­li kot po­mir­je­va­lo za srce. Ve­ljal je kot rast­li­na, ki kre­pi duha, od­prav­lja me­lan­ho­li­jo in daje po­gum. Za­ra­di le­pih mo­drih ža­metnih cve­tov je pri­me­ren tudi za obrobo cvet­lič­nih gred.

Bo­rečje do 80 cm vi­so­ka lepa eno­let­ni­ca z ža­me­ta­sti­mi sivo ze­le­ni­mi, po­dol­go­va­ti­mi li­sti. Pri tleh ima ve­li­ko list­no ro­ze­to, iz ka­te­re po­že­ne steb­lo, po­ra­slo s to­gi­mi šče­ti­na­sti­mi dla­či­ca­mi. V sre­di­ni je steb­lo vot­lo, na njem pa so iz­me­nič­no na­meš­če­ni li­sti. V zgor­njem delu steb­la se raz­vi­je­jo pec­lja­ti si­nje mo­dri zvez­da­sti cve­to­vi, zdru­že­ni v rah­la soc­vet­ja. Cve­to­vi se od­pi­ra­jo od zgo­raj navz­dol (naj­prej se od­pre­jo zgor­nji cve­to­vi). Cve­ti od ju­ni­ja do sep­tem­bra. Ima ve­li­ka čr­na og­la­ta se­men­ska zrna. Mla­di li­sti ima­jo pri­je­ten ki­sel­kast okus, vonj pa je po­do­ben ku­ma­rične­mu. Pri­kup­ne mo­dre cve­to­ve, ki ima­jo prav tako okus po ku­ma­rah, so že pred več sto­let­ji do­da­ja­li so­la­tam, ker »raz­ve­se­li­jo duha«. Cve­to­vi so pol­ni nek­tar­ja, zato jih ima­jo zelo rade če­be­le. Seme, li­ste in cve­to­ve upo­rab­lja­jo v me­di­ci­ni.

Rastne raz­me­re
Bo­rečus­pe­va v rah­lih, pre­pust­nih tleh in na sonč­ni legi pa tudi v rah­li sen­ci. Po­tre­bu­je opo­ro, ra­zen če ga več­krat pin­ci­ra­mo. Ra­ste tako kot grm (tudi v ši­ri­no), zato po­tre­bu­je pro­stor. Če ra­ste pre­več na go­sto, je ob­čut­ljiv za pe­pe­la­sto ple­sen in list­ne uši, si­cer pa ni zah­te­ven. Ži­vi kra­tek čas, zato ga se­je­mo več­krat in po­stop­no od mar­ca ali apri­la do ju­li­ja. Le en­krat ga mo­ra­mo po­sejati, na­sled­nja leta pa se bo za­se­jal sam. Bo­reč je tem­no­ka­liv­ka, zato ga mo­ra­mo, po­tem ko ga po­se­je­mo, za­gr­ni­ti s prst­jo in se­me­na ne­ko­li­ko sti­sni­ti. Poz­ne­je rast­li­ni­ce red­či­mo na raz­da­ljo 30 do 50 cm. Pre­sa­ja­nje več­jih rast­lin ni pri­po­roč­lji­vo, ker ima dol­ge ko­re­ni­ne in meh­ke li­ste, zato mla­de rast­li­ni­ce rade ove­ni­jo.Če ga že­li­mo ime­ti ves čas pri roki, ga za zimo se­je­mo v lonč­ke.

Upo­ra­ba
Bo­rečje s svo­jim os­ve­žu­jo­čim, ku­ma­ri­cam po­dob­nim oku­som pri­ljub­ljen do­da­tek pi­ja­čam in so­la­tam, zato drob­no se­se­klja­ne mla­de li­ste po­tre­se­mo po ze­le­ni, pa­ra­diž­ni­ko­vi, krom­pir­je­vi in ku­ma­rič­ni so­la­ti ali pa z nji­mi iz­bolj­ša­mo okus ze­le­njav­nim ju­ham in eno­lonč­ni­cam, lah­ko pa jih do­da­mo na ku­ha­no, z ma­slom pre­li­to ze­le­nja­vo. Cve­to­ve in li­ste upo­rab­lja­mo pre­sne ali suhe tudi v kisu in v oma­kah. Drob­no se­se­klja­ni li­sti so pri­mer­ni tudi za di­šavljenje sku­te in jo­gur­ta ali ma­sla ali pa jih do­da­mo na­ma­zom za send­vi­če in na­de­vom za te­ste­ni­ne. Kri­sta­li­zi­ra­ne cve­to­ve lah­ko upo­ra­bi­mo tudi za gar­ni­ra­nje in okra­še­va­nje tort.



An­dre­ja Med­ved Haupt­man