...ki preprečujejo raka

Kajenski poper: Sicer deluje proti raku, vendar pa ga nikar ne pojejte preveč. Kapsaicin v njem sproži proces apoptoze, ki uničuje rakave celice in precej zmanjša velikost celice tumorskih celic levkemije.
Lahko sklepamo, da žge ne le našega jezika, pač pa požge tudi rakave celice.

Žafran: Vsebuje kislino, imenovano krocetin, ki je močan element v boju proti raku. Ne le, da zavira napredovanje bolezni, pač pa tudi zmanjša velikost tumorja za polovico. Čeprav je najdražja začimba na svetu, je tudi zelo zdravilen in dober za vaše splošno počutje.

Kurkuma: To je kraljica začimb, ko gre za obravnavo rakavih bolezni, poleg tega pa dodaja lepo barvo hrani na našem krožniku. Vsebuje močan polifenol kurkumin, ki klinično dokazano zavira rast celic, ki povzročajo raka na prostati, melanomo, rak dojke, tumor na možganih, raka trebušne slinavke in levkemijo. Kurkumin spodbuja apoptozo (programirano celično smrt / samomor za celice), ki varno odpravlja rakave celice, ne da bi predstavljal grožnjo za razvoj drugih zdravih celic.

Ingver: Ta skromna začimba se ponaša z zdravilnimi lastnostmi, saj pomaga zniževati holesterol, spodbuja metabolizem in ubija rakavih celic. Dodajte ga zelenjavnim jedem, ribam in solatam, izboljšal bo tudi okus vaših jedi.

Navadni komarček: Oborožen je s fito-hranili in antioksidanti, zato rakave celice nimajo druge izbire, kot da sprejmejo poraz. Anetol je glavnasestavina komarčka, ki se upira in omejuje dejavnosti rakavih celic. Paradižnikovo-komarčkova juha s česnom ali sveža solata s komarčkovimi čebulicami je idealna predjed. Druga izbira je lahko pražen komarček s parmezanom.

Kumina: Pomaga pri prebavi in zato priporočamo, da po vsakem obroku prežvečite pest semen kumine. Vendar njegove zdravstvene koristi presegajo prebavni trakt. Ta začimba z antioksidantskimi lastnostmi vsebuje sestavino, imenovano timokinon, "Thymoquinone", ki zavira množenje celic, odgovornih za raka na prostati. Dodajte jo omakam, kruhu in čemerkoli drugemu.

Origano: Ni uporaben le za pice ali testenine, saj tudi ta pomaga v boju proti raku na prostati. Sestavljen je iz protimikrobnih spojin, zato je samo ena čajna žlička origana enaka moči dveh skodelic rdečega grozdja! Fitokemična spojina kvercetin v origanu omejuje rast rakavih celic v telesu
in deluje kot zdravilo proti boleznim rakavim boleznim.

Cimet: Ne potrebujete več kot pol čajne žličke cimetovega prahu na dan, da odženete tveganje za razvoj raka. Je naravni konzervans, vir železa in kalcija. Uporaben je pri zaviranju rasti tumorjev, zato ga dodajte k
zajtrku, v čaj, na sesekljana jabolka, itd.
Indijske babice so že nekdaj otrokom pripravljale kozarec toplega mleka,
posut z žafranom, ko so jokali z modrico na komolcu ali rano na kolenu.
Zeliščna kurkumina pasta je pomirjala manjše ureznine in ozdravila vse kožne
izpuščaje. Ti starodavni kuhinjski triki so več kot le taktika hitre
tolažbe. Začimbe, kot sta kurkuma in žafran, so neločljivo povezane z
zdravilnimi lastnostmi, ki v primeru, da jih v svojo prehrano vključimo že v
zgodnji fazi, krepijo naše telo pred invazijo toksinov, bakterij in virusov.

Kajenski poper: Sicer deluje proti raku, vendar pa ga nikar ne pojejte
preveč. Kapsaicin v njem sproži proces apoptoze, ki uničuje rakave celice in
precej zmanjša velikost celice tumorskih celic levkemije.
Lahko sklepamo, da žge ne le našega jezika, pač pa požge tudi rakave celice.

Žafran: Vsebuje kislino, imenovano krocetin, ki je močan element v boju
proti raku. Ne le, da zavira napredovanje bolezni, pač pa tudi zmanjša
velikost tumorja za polovico. Čeprav je najdražja začimba na svetu, je tudi
zelo zdravilen in dober za vaše splošno počutje.

Kurkuma: To je kraljica začimb, ko gre za obravnavo rakavih bolezni, poleg
tega pa dodaja lepo barvo hrani na našem krožniku. Vsebuje močan polifenol
kurkumin, ki klinično dokazano zavira rast celic, ki povzročajo raka na
prostati, melanomo, rak dojke, tumor na možganih, raka trebušne slinavke in
levkemijo. Kurkumin spodbuja apoptozo (programirano celično smrt / samomor
za celice), ki varno odpravlja rakave celice, ne da bi predstavljal grožnjo
za razvoj drugih zdravih celic.

Ingver: Ta skromna začimba se ponaša z zdravilnimi lastnostmi, saj pomaga
zniževati holesterol, spodbuja metabolizem in ubija rakavih celic. Dodajte
ga zelenjavnim jedem, ribam in solatam, izboljšal bo tudi okus vaših jedi.

Navadni komarček: Oborožen je s fito-hranili in antioksidanti, zato rakave
celice nimajo druge izbire, kot da sprejmejo poraz. Anetol je glavna
sestavina komarčka, ki se upira in omejuje dejavnosti rakavih celic.
Paradižnikovo-komarčkova juha s česnom ali sveža solata s komarčkovimi
čebulicami je idealna predjed. Druga izbira je lahko pražen komarček s
parmezanom.

Kumina: Pomaga pri prebavi in zato priporočamo, da po vsakem obroku
prežvečite pest semen kumine. Vendar njegove zdravstvene koristi presegajo
prebavni trakt. Ta začimba z antioksidantskimi lastnostmi vsebuje sestavino,
imenovano timokinon, "Thymoquinone", ki zavira množenje celic, odgovornih za
raka na prostati. Dodajte jo omakam, kruhu in čemerkoli drugemu.

Origano: Ni uporaben le za pice ali testenine, saj tudi ta pomaga v boju
proti raku na prostati. Sestavljen je iz protimikrobnih spojin, zato je samo
ena čajna žlička origana enaka moči dveh skodelic rdečega grozdja!
Fitokemična spojina kvercetin v origanu omejuje rast rakavih celic v telesu
in deluje kot zdravilo proti boleznim rakavim boleznim.

Cimet: Ne potrebujete več kot pol čajne žličke cimetovega prahu na dan, da
odženete tveganje za razvoj raka. Je naravni konzervans, vir železa in
kalcija. Uporaben je pri zaviranju rasti tumorjev, zato ga dodajte k
zajtrku, v čaj, na sesekljana jabolka, itd.

 

 

Začimbe, zelišča, marinade za spodbujanje prebave, presnove, razstrupljanja, prekrvavitve ter vzpostavljanje in ohranjanje ravnovesja v organizmu

Regrat v skledi 
Mladi in stari, ki se z vrečko in nožičem v roki sprehajajo po travnikih in sklanjajo k tlem, bodo v teh dneh postali stalnica. Čimbolj mlade zelene liste nabiramo od marca pa vse do maja, čeprav ga je mogoče najti (in seveda tudi pojesti) praktično čez vso leto, dokler sneg ne pobeli hribov in dolin. Zdravilne snovi v regratu krožijo skupaj z letnimi časi. Največjo korist bomo zato imeli od listov, če jih bomo nabirali zgodaj spomladi, ko je v njih tudi najmanj grenčine. Ko odcveti, se grenke snovi preselijo v liste, zdravilne pa v korenine.

Idej za uporabo verjetno ne manjka nikomur. Največkrat regrat pristane v solati, in tja gotovo tudi najbolj paše, saj ga je škoda kuhati ali kako drugače predelovati. Receptov je preveč, da bi jih zapisovali, in kombinacij malo morje – mešamo ga s katerokoli drugo spomladansko zelenjavo (čemaž, koprive, smrdljivka, hmeljevi poganjki,…) in zabelimo s hladno stiskanim oljem po želji. Vsak dodatek prispeva svojevrsten okus, dobro se obnesejo fižol, čičerka, krompir, česen, avokado in različna semena.

Kot solato so ga menda prvi začeli uporabljati Italijani v 17. stoletju, čeprav ga je v naše kraje prinesel azijski veter. Po napoleonskih vojnah, ki so v Evropi povzročile lakoto, se je njegova uporaba razširila po vseh evropskih kuhinjah.

Kot zanimivost: v svoji »skledi« ga imajo nadvse rade tudi čebele in med iz regrata velja za enega najbolj zdravilnih.

Regrat v zdravilstvu 
Njegovo latinsko ime Taraxacum officinale izhaja iz grških besed taraxis, ki pomeni »očesna motnja« in aksomai, ki pomeni »zdraviti. Bel mleček iz regratovega stebla so namreč že dolgo nazaj uporabljali za zdravljenje oči. »Čarovnice«, ki so včasih znale pozdraviti marsikatero tegobo, so ga priporočale še ob nespečnosti, menstrualnih težavah, obolelih jetrih in vranici.

In ne le to, zdi se, da tudi spomladanska čistilna kura z regratom le ni novodoben izum! Regratove učinkovine namreč delujejo čistilno na celotno telo. Organizem, prost odpadnih in strupenih snovi, pa za sabo potegne mnoge stvari:

• izboljšana presnova
• čista kri
• boljše delovanje jetra in žolčnika
• okrepljen imunski sistem
• izboljšanje kožnih stanj, kot so ekcem in lišaji
• izginjanje akutnih oteklin
• bolj živahno črevesje
• pomoč pri hujšanju
• pospešeno izločanje urina oz. odvečne vode iz telesa
• izboljšano stanje pri prsni in trebušni vodenici
• vrnitev apetita pri neješčih

Včasih se s snovmi v regratu, ki prispevajo k vsem naštetim blagodejnim lastnostim, niso obremenjevali in verjetno je tudi prav tako. Danes ve znanost povedati, da celotna rastlina vsebuje precej vitamina C, več železa kot špinača, glikozide, vitamine A in B, karotin, inulin, nekaj beljakovin in ogromno kalija ter ostalih rudnin. Pomembna sta še holin, ki je pomemben za delovanje živčevja in presnovo maščob, ter saponin. Zadnji je sicer strupen, a v manjših količinah le draži in spodbuja izločanje sluzi pri kašlju.

Regrat v pripovedkah 
Sicer pa regrat ni znan samo v prehrani, temveč o njem že tisočletja krožijo najrazličnejše pripovedke. Po eni izmed njih naj bi regrat nastal iz prahu, ki ga je za sabo dvigoval junak na sončnem bojnem vozu, ko se je vozil okoli Zemlje. Za vozom so ostajali drobci prahu, ki so se spreminjali v sončne cvetove. Ti so bili na Zemlji vidni vse do mraka, ko je voz izginil za obzorjem. Takrat so se se cvetovi zaprli ter čakali na naslednji prihod prelepega junaka…

Ko še ni bilo horoskopov, so si z njim namesto z vedeževalkami pomagale stare device. Pihale so v regratovo lučko tako dolgo, dokler niso odpihnile vseh padalc s semeni – tolikokrat kot so morale pihniti, toliko let so še morale čakati na moža. Nekatere naj bi pihale tako močno, da so premaknile še mline na veter!

Tudi alkimisti niso pozabili nanj, saj so s pomočjo te očitno res vsestranske rastline iskali način, kako bi postali nevidni in kako bi iz njega pridobili zlato.

Kaj pa tale vraža iz starejših dni: kdor se premaže z regratovim mlečkom po celem telesu, bo povsod dobrodošel. Uslišana bo vsaka njegova želja, ljudje pa se bodo radi spoprijateljili z njim in ga vzeli pod streho.

Regrat v praksi 
Ni kaj, sliši se fino, prepričajte pa se sami! Sneg je že skoraj skopnel in kmalu ne bo več izgovorov, da ga ne vključimo v našo vsakodnevno prehrano. Na tržnici je cena precej zasoljena, a na srečo (morda tudi žalost, saj se tistega, ki raste ob prometnih cestah le ni pametno preveč najesti) raste na vsakem travniku.

Najbolj zdravilen naj bi bil sveže stisnjen regratov sok, za katerega je najbolje uporabiti dober polžast sokovnik, odlično pa vpliva na počutje tudi v smoothie-jih (namig: poskusite z mešanico banan ali pomaranč in regrata).

Da ga ne boste pogrešali izven sezone, se splača že zdaj nabrati njegove rumene cvetove in iz njih narediti sirup. Ali pa jih posušite in se pozimi grejte ob čaju iz njih, po možnosti z dodano žlico regratovega sirupa, regratovega medu, ali pa kar obojega.

Naš recept pa je preprost: skozi celo pomlad vsaj ena velika skleda regrata (lahko skupaj z drugim spomladanskim zelenjem in s čim manj drugimi dodatki) na dan – vsak dan.

 

 

Spomladanski smoothie za energijo in regeneracijo 
Ker se je sezona gibanja v naravi že začela, tokrat predstavljamo regeneracijski napitek, ki nam bo dal dovolj energije za daljše izlete ali tek v naravi, hkrati pa nas bo preskrbel s kvalitetnimi beljakovinami, omega-3 maščobnimi kislinami, vlakninami in pripomogel k hitrejši regeneraciji. Mimogrede naberimo še šopek divjega zelenja in ga vržimo v blender skupaj z ostalimi sestavinami, da povečamo predvsem mineralno vrednost napitka – v poštev pridejo regrat, navadna zvezdica, vršički kopriv, cvetovi trobentic in regačica.

• 3 dcl konopljinega mleka*
• 2 jabolki
• 1 žlica namočenih chia ali lanenih semen
• pest divjega zelenja (če se odločimo tudi za trobentice, pa »rumenja« )

Vse sestavine premešamo v močnem blenderju.

*Za konopljino mleko v močnem blenderju zmešamo 3 dcl vode s pol skodelice oluščenih konopljinih semen, ščepcem soli in žličko vanilije. Po želji sladimo z agavinimi sirupom, yacon sirupom ali sladilom po želji.

recept: svetjelep.com

Propolis, je pridelek, ki ga čebele potrebujejo za lastno zdravje. Beseda propolis izhaja iz starogrškega jezika: pro ("pred") in polis ("mesto"), nanaša se na opazovanja čebelarjev, ko so si čebele v nekdanjih bivališčih zgradile steno iz propolisa pred vhodom v njihova gnezda. 
Po drugih virih pa iz latinske besede propoliso, ki pomeni zamazati, zagladiti. Slovenska beseda za propolis je zadelavina. Ta beseda najbolje označuje pomen te snovi v panju.

Poleg tega, da z zadelavino mašijo luknje, pa predstavlja le-ta tudi zaščito pred mikrobi. Čebele prevlečejo z zadelavino vso notranjost panja; prevlečejo tudi notranjost celic v satju, preden matica vanje zaleže jajčeca.

UPORABA PROPOLISA V NARAVNEM ZDRAVILSTVU:
Raziskave so pokazale, da ima propolis antibakterijsko, antiglivično, antivirusno, antitoksično, lokalnoanestezijsko, fungicidno, antiinflamatorno (protivnetno) in indermatoplastično (pospešuje celjenje ran) delovanje.
Propolis ima 3,5-krat večji anestetični učinek od kokaina, brez vsakih stranskih učinkov. Prav tako trajanje anestezije, manjša krvavitev ter neznatnost reaktivnih postoperacijskih pojavov dajejo v mnogih primerih prednost propolisu. Propolis uporabimo za anestezijo lokalno v obliki 10 do 30% alkoholne raztopine ali s pomočjo elektroforeze propolisovih raztopin.

Ugotovljeno je, da propolis preprečuje razmnoževanje gram pozitivnih bakterij (hemolitične streptokoke, stafilokoke, povzročitelje rdečega vetra pri svinjah, paratifusne bacile, povzročitelje črevesnih obolenj, bacile dizenterije, razne oblike počasi rastočih bacilov, pigmentne bakterije, plave gnojne bakterije, bacil proteus, virus influence, itd.), medtem ko na gram negativne deluje samo v večjih koncentracijah. Gram pozitivne bakterije pa povzročajo infekcije kože, sluznice, infekcije v ustih in grlu in lažje oblike respiratornih infekcij.

Humana medicina uporablja propolis predvsem v kirurgiji, dermatologiji, otolaringologiji, pediatriji in stomatologiji.

PROPOLIS IN ZDRAVLJENJE:
Propolis se uporablja za zdravljenje: kožnih bolezni, raznih vrst ekscemov, bradavic, opeklin, tuberkuloze pljuč in kože, nevrodermitisa, stafilo in strepto-dermija, glivičnih in drugih podobnih obolenj.

Pri zdravljenju opeklin so doseženi najboljši rezultati z 10 - 15% ekstraktom propolisa v vazelinskem olju.
Propolisova mast se uporablja tudi pri zdravljenju perifernega živčnega sistema (išijas) v kombinaciji z UV žarčenjem.

Pri zdravljenju psoriaze (psoriasis vulgaris -luskavica) se uporabljajo tablete propolisa po 0,3 gr. Uživamo 2 do 3 tablete 3-krat dnevno v dveh do treh mesecih. Na Kitajskem je od 160 ljudi popolnoma ozdravelo 37 ljudi, 17 se je zdravje bistveno izboljšalo, pri 58 je ostalo stanje neizpremenjeno, pri 48 se je poslabšalo. Uporaba propolisa je bila uspešnejša v primerih, ko je bolezen trajala manj časa. Psoriaza je živčnega izvora in je zato dobro jemati tudi med, cvetni prah in matični mleček. Za odstranjevanje in omejevanje ran na koži pa je dobra propolisova mast.

Propolisovi proizvodi, jemani skozi usta, uspešno delujejo na razpoloženje, proti nespečnosti, na apetit , zdravijo čire in hemoroide. Nekaj kapljic alkoholne raztopine propolisa damo na kocko sladkorja in počasi ližemo. Pri vnetju dihalne poti grgramo s toplo vodo, ki smo ji dodali nekaj kapljic alkoholne raztopine propolisa (5 kapljic na žlico vode).

Če hočemo otroka odvaditi dude, mu jo namažemo z alkoholno raztopino propolisa. Po nekaj poizkusih je otrok ne bo več maral.

Zdravljenje dihalnih poti:
Propolisove preparate v obliki oljnih raztopin uporabljajo z veliko uspeha pri zdravljenju tuberkuloze pljuč in kosti ter virusne gripe. Pri bolnikih s fibrozno-kavernozno tuberkulozo pljuč damo propolis z jedilnim oljem 2- do 3-krat dnevno po 10 gr eno do eno in pol uro pred jedjo. Pri obolenju pljučnih vršičkov damo 3- do 4-krat dnevno po 2 do 4 kapljice propolisovega olja v nos ali damo v nos tampon s propolisovo mastjo. Tampon po 10 minutah odstranimo.

Za zdravljenje tuberkuloze in lažjih notranjih vnetij jemljemo 2 do 3 krat dnevno 10 do 15 g propolisovega masla ( polna čajna žlička ) eno do eno in pol ure pred jedjo vse tako dolgo, dokler ne opazimo zboljšanja.

Propolisovo maslo pripravimo tako, da 1 kg smetane segrejemo do vrenja. Nato se odstavi in se ji primeša 100 do 300 gr zdrobljenega ali zmletega propolisa in skrbno zmeša v enolično maso. Maso estrahiramo pri 80°C v času 5 min pri stalnem mešanju s stekleno palčko. Nato se vroča filtrira skozi enojni sloj gaze v posodo, ki se tesno zapira.

Pri ulkusnih obolenjih vzamemo 3-krat dnevno pred jedjo po 5 kapljic 5% alkoholne raztopine propolisa v vodi. Bolečine se v treh dneh zmanjšajo v 70% primerov. Pri uporabi 5% alkoholne raztopine propolisa pri herpesu zostru bolečine izginejo v dveh dneh in se ne pojavljajo več. Zdravljenje kroničnega farangitisa (vnetje grla), paradontoze in gingvitisa (hipertrofičnega in ulceroznega) s propolisom je bilo uspešno z uporabo elektroforeze.

Za zdravljenje dihalnih organov uporabljajo aerosolno inhalacijo propolisa eno uro po kosilu. V primeru zdravljenja spodnjega dela dihalnih organov dihamo skozi usta, a pri zdravljenju zgornjega dela skozi nos. Inhaliramo 5 min, vsak ali vsak drugi dan 3 do 5% alkoholno-vodno raztopino propolisa. Terapija traja 3 do 12 inhalacij. 0d 126 pacientov s sedmimi boleznimi dihal je zdravljenje uspelo pri 91 (72%), izboljšalo se je pri 30 (24%), a samo pri 5 (4%) ni bilo pozitivnih rezultatov.
Zdravljenje obolenj zgornjih dihalnih poti in sinusov s propolisom, v primerjavi z doslej znanimi antibiotiki in preparati proti vnetjem, pospeši proces ozdravljenja za najmanj dvakrat.

Pri bronhialni astmi damo 20 kapljic 20% alkoholne raztopine propolisa v vroč kamilični ali šipkov čaj in pokrijemo z lijakom. Vdihavamo, dokler je para. Otroci pod 10 let vdihavajo krajši čas, to je 4 do 5 min. čaj potem popijemo. Inhaliramo pol ure pred jedjo, 3-krat dnevno dva meseca. Za to terapijo se mora bolnik posvetovati z zdravnikom. Vzporedno jemljemo mešanico medu, propolisa, matičnega mlečka in cvetnega prahu.

Zdravljenje spod. dela trebušne votline:
V Ruskem medicinskem inštitutu na Krimu so s propolisovo mastjo zdravili 120 bolnic, ki so imele poškodovano grlo maternice ali vaginalne napake. Predhodno so jih zdravili z raznimi metodami a brez uspeha. Zdravljenje je potekalo tako, da so s suhim tamponon odstranili sluz iz cervitalnega kanala, zatem so grlo maternice obrisali s tamponom namočenim z 2 % raztopino sode bikarbone, in naposled so na poškodovano mesto postavili tampon premazan s propolisovo mastjo. To so delali vsakih 12 ur v času 10 do 20 dni. Efekt zdravljenja se je videl v zboljšanju splošnega stanja, v spremembi flore izločkov; pri velikem številu bolnic so prenehale bolečine in ostale tegobe. Ozdravili so 79 bolnic, pri 28 bolnicah so dosegli znatno izboljšanje, a samo pri 13 (10,9 %) bolnicah ni bilo pozitivnih rezultatov. Po 6 do 8 mesecih, pri kontrolnem pregledu, od 10 bolnic niso bile ozdravljene samo 3. Na osnovi doseženih rezultatov so zaključili, da je prololisova mast priporočljiva za uporabo v bolnicah in ambulantah pri zdravljenju poškodovanega grla maternice, cervitalnega kanala in podobno.
Tudi pri nas so pri zdravljenju 137 bolnic dobili zelo vzpodbudne rezultate.

V Rusiji so začeli leta 1972 uporab1jati propolis pri zdravljenju bolnikov, operiranih zaradi fistul na debelem črevesu, insuficience analnega prstana, hemoroidov in epitelialnih trtičnih kanalov. Uporabili so mešanico enakih delov 10 % alkoholnega ekstrakta propolisa in ricinusovega olja ali pa 10 % mazilo. Razvoj granulacijskega tkiva se začne 3 do 4 dni prej, pojav gnojenja pa je za štirikrat zmanjšan. Pri več kot 87 % bolnikov je po 10 do 15 min od trenutka previjanja ran opaženo zmanjšanje ali popolno prenehanje bolečin. Pri nobenem bolniku niso opazili nezaželenih stranskih učinkov.

Zdravljenje kroničnega prostatitisa s propolisom, ki ga je preučeval V. F. Orkin v Rusiji.

Bolniki so bolehali več kot tri leta in so se neuspešno zdravili s splošno sprejetimi sredstvi. Pri zdravljenju so uporabili supozitorije iz ekstrakta propolisa, ki je pridobljen z izparevanjem (40 gr propolisa v 200 gr 96% alkohola). Supozitoriji so vsebovali: ekstrakt propolisa 0.1 gr, kakavovega masla 2,0 gr. Uvajali so jih enkrat na dan (zvečer) v debelo črevo. Zdravljenje je bilo sestavljeno iz dveh do treh 30-dnevnih kur z eno do dva mesečnim intervalom med njimi. Zdravili so 10 bolnikov, starih od 35 do 50 let. Pri šestih so ugotovili klinično ozdravitev, pri štirih pa znatno izboljšanje.

Zdravljenje bolnikov s subakutnim in kroničnim kolitisom je bilo izvedeno na 45 pacientih. Bolniki so prejemali 3-krat dnevno 40 kapljic 15 % alkoholne raztopine propolisa v kozarcu tople vode ali v surovem mleku uro pred jedjo. Občutki bolečine so izginili 19 ali 20 dan. Učinek propolisa se je zelo dobro pokazal na 25 pacientih, dobro na 12, izhajajoč iz ocene subjektivnih in objektivnih podatkov.



Otorinolaringologija
Pri zdravljenju naglušnosti (različni vzroki) uporabljamo 30 do 40 % alkoholno raztopino propolisa v mešanici z jedilnim oljem v razmerju 1:4.Tampon namočimo v emulzijo in jo damo v uho. Otrokom, starejšim od 5 let, pustimo tampon preko noči in ga menjamo 4-krat dnevno. Odrasli imajo tampon preko noči in menjajo vsake 3 ure. Od 382 bolnikov se je stanje izboljšalo 314 bolnikom ali 82 %.

Zdravljenje kroničnih gnojnih mezotimpanitov z 20 % alkoholno raztopino propolisa je bilo uspešno 80 %. V uho damo s propolisom namočen tampon in ga menjamo vsakih 24 ur. Zdravljenje traja 10 do 20 dni.

Alergija 
Glede na to, da je propolis dosegel uspeh pri zdravljenju niza bolezni, je treba opozoriti na ALERGIJO. Testi so pokazali, da propolis povzroča alergijske reakcije pri približno 5 % bolnikov. Klinična slika alergije je pri lokalni uporabi propolisa zelo različna, od rahle rdečine do izrazitih sprememb na koži. Seveda pa s prenehanjem uporabe propolisa alergijske reakcije oslabe in proces se konča z ozdravitvijo. Pri ponovni uporabi propolisa je reakcija praviloma težja in dolgotrajnejša, kot prvič. Zato ljudem, ki so opazili alergijske reakcije na propolis, ne priporočamo nadalnje uporabe propolisa. 

Čaj za zdravljenje mehurja-mehurček
(dobi se ga na kmetiji Plavica –Majes Jože 040  725-240)

Zmešaj enake dele zelišč:
-zlata rozga
-preslica ali ptičja dresen(če so še težave s prostato je ptičja dresen boljša)
-bezgov cvet
-brezov list
-kopriva list in korenina
-korenine peteršilja

Piti 3x na dan, po 1 skodelico, 3 tedne.

Uhajanje vode-inkotinenca 

Zmešaj enake dele zelišč:
-šentjanževka
-plešec
-ognjič
-kopriva list
-brezovi listi
-preslica
-ptičja dresen
-divja mačeha

Piti 3 skodelice na dan, do 18.ure.

Čaj za hudo vneta ledvica (star lekarniški recept):

20g žajblja
10g rožmarina
20g rmana
20g preslice
30g zmletih brinovih jagod
20g trpotca
20g kopriv
20g šentjanževke
10g pelin
20g tavžentrože
10g ptičje dresni

Spiti 1 l čaja na dan.

Čaj za vneta sečila 

Enaki deli zelišč:
-list brusnice
-žajbelj
-ptičja dresen
-melisa
-materina dušica
-brezovi listi

Ta čaj je dobro kombinirat z antibiotiki, da se vnetje čimprej poleže. Pri težavah na sečilih se to pije 
3 x letno, po 3 tedne, 3x na dan, po 1 skodelico preventivno.

Namesto brusnice je lahko Uvae ursi (vednozeleni gornik), a se čaj sme piti samo 7 dni, potem pa prekiniti vsaj za 7 dni.

Praznične pojedine so marsikomu dodale kilogram ali dva. Veliko jedi je vsebovalo tudi škodljive nasičene maščobe in sladkorje, ki so se nakopičili v našem organizmu. Svoje telo bomo najhitreje očistili z zeliščnimi čaji.

Vsi čaji, ki jih bomo izbrali za čiščenje, naj bodo kupljeni na tržnici pri branjevki ali v zeliščnih lekarnah. 

*Previdno pri izbiri zeliščnih čajev*

V dnevih po novem letu si vsi želimo nekoliko prečistiti telo. Obremenjena so bila predvsem jetra, ledvice in žolčnik. Z zeliščnimi čaji bomo pregnali marsikatero nevšečnost. Potrebna je le vztrajnost in potrpežljivost. Na prodajnih policah dobimo najrazličnejše čaje, ki so primerni za čiščenje
telesa. A najmanj primerni so čaji v vrečkah, ki so navadno napolnjeni z manj kvalitetnimi zelišči, velikokrat pa vsebujejo tudi škodljiva barvila.
Zato je najbolje, da se odpravimo na tržnico, kjer bomo lahko pri branjevki sami izbrali primerne zeli in jih zmešali v primerno čistilno mešanico.
Večina čajev je diuretikov, kar pomeni, da odvajajo vodo iz telesa, pospešujejo prebavo in želodčnim sokovom pomagajo prebavljati hrano. Čaji so naravna pijača, ne vsebujejo sladkorja in ostalih ogljikovih hidratov, pospešujejo delovanje centralnega živčnega sistema in dihal ter tako krepijo umske in telesne moči, odpravljajo pa tudi utrujenost in pobitost.

*Zdravilne rastline, ki čistijo jetra*

Med najbolj poznanimi so črna kopriva, rman, ognjič, kolmež, angelika, dobra misel, islandski lišaj in pegasti badelj. Dobro je piti le eno od teh zelišč ali mešanico, ki bo zdravilno in čistilno vplivala na naše telo. 
Nekatere zeli namreč ne gredo skupaj in lahko povzročijo več škode kot koristi. Če želimo dobro mešanico, da prečistimo jetra in žolč, potem gredo skupaj pelin, rman, bela omela, šentjanževka, tavžentroža, ognjič, kopriva, potrošnik in korenina regrata. Čaj vedno pripravimo svež, vsak dan posebej.
Voda naj bo ohlajena na 80 stopinj, nakar z njo prelijemo mešanico in pustimo stati od dve do pet minut. Pijemo ga trikrat na dan po eno skodelico, in sicer od enega do treh mesecev. V čaj ne dajemo sladkorja, meda ali limone. Če želimo zdravilni učinek, je potrebno pitje čaja brez vsakih dodatkov. Ker pa je večina čajev diuretikov, moramo dnevno popiti tudi vsaj dva litra vode.Tako se bodo strupi hitreje in lažje izločili iz našega telesa.

Čajem za čiščenje ne dodajamo sladkorja, medu ali limone. Pijejo se popolnoma brez vsakih dodatkov, čeprav so včasih nekoliko grenki. 

*Čajna mešanica, ki čisti ledvice*

Da bi se strupi čimprej izločili iz telesa, je potrebno dobro prečistiti tudi ledvice. Branjevka naj vam naredi mešanico preslice, brezovih listov, zlate rizge, črne koprive, gladeža (korenine!), luštreka, peteršilja (korenine!), rumene lakote in ptičje dresni. Čaj se pije kot poparek, trikrat na dan, vsaj en mesec.

*Čaji za čiščenje telesa in krepitev imunskega sistema*

Sestavimo mešanico jetičnika, koprive, regrata in tropotca. Kura naj traja vsaj enaindvajset dni. Dnevno je potrebno popiti vsaj en liter čaja. Pijemo poparek, ki si ga lahko pripravimo zjutraj in ga pijemo čez cel dan.
Mešanica naj nikoli ne bo v vodi več kot 5 minut. Tak čaj si lahko vzamemo s seboj tudi na delovno mesto, najbolje v termovki.

Pijemo poparke, kar pomeni, da mešanica ne sme stati v vodi več kot pet minut. 

*Zelišča, katera pijemo sama*

*Breza *- *znano okrasno dravo z belim lubjem in dolgimi visečimi vejami*

Raste po gozdovih in pašnikih, sadijo pa jo tudi v parkih in vrtovih. Listi imajo nežen vonj, po okusu pa so grenki. Liste nabiramo maja in jih kot čaj uporabljamo vse leto. Breza je izjemno zdravilna za ledvice in mehur. Čaj pospešuje izločanje seča in žolča, tudi pet do osemkrat nad povprečjem. Ne draži ledvic in jih le dobro razkuži.

Pater Simon Ašič, naš najbolj poznan zeliščar, je v Nedeljskem dnevniku že leta 1988 napisal članek z naslovom "Kemija je za telo polomija". Njegov moto je bil, da nam narava pomaga pri vseh zdravstvenih tegobah, ki nas pestijo, le potrpljenje je treba imeti.

*Kolmež - prastaro zdravilno zelišče *

Velja za najboljše želodčno zdravilo, pomaga pri odpravljanju katarja, oslabelosti želodca, slabi prebavi in vetrovih. Če imamo še vedno težave zaradi preobilice hrane med prazniki, je kolmež kot nalašč za nas.

*Kordabenedikta - do 60 centimetrov visoka enoletnica, podobna osatu*

Nabiramo cvetočo zel, od junija do avgusta. Odlična je za čiščenje jeter in žolčnih bolezni, pomaga pri prebavnih motnjah, napenjanju, zaprtju, pa tudi pri vročinskih boleznih in lenem črevesju. Čisti in izboljšuje tudi kri, tako kot kopriva.

*Lipa - visoko, mogočno drevo, ki cveti proti koncu junija*

Najbolj uporabno je cvetje, saj žene na vodo in pospeši potenje. Zato se čaj lipe uporablja tudi pri prehladih in vnetjih grla, pljuč, prebavil, pri bolezni ledvic in mehurja. Vendar pozor! Čaja ne smemo piti v nedogled, ker lahko povzroči okvaro srca. Največ tri mesece, potem je potreben premor.

*Oves* - *kulturna rastlina iz rodu trav, visoka do 120 centimetrov*

Uporabna je vsa rastlina, saj vsebuje mnogo zdravilnih snovi. Oves znižuje krvni sladkor, razstruplja črevesje in obnavlja organizem. Vsebuje vse vitamine iz B skupine in redko prisoten vitamin D. Znana jed so ovseni kosmiči. Te zvečer namočimo v mleku in zjutraj malo pogrejemo. Priporočajo
ga pri črevesnih in ledvičnih boleznih ter pri vnetju želodčne sluznice.

1,5 čebule (lahko tudi 2 bolj majhne)
1 velika žlica suhega timijana (5 - 6 vejic svežega)
2 veliki žlici medu

1,5 čebule narežeš v 1L vode, vreti mora 10 min. Nato dodaš timijan in pustiš, da še vreje 3 min. Odstaviš in pustiš 20 min pokritega. Odcediš in pustiš, da se še malo ohladi, nato dodaš še 2 žlici medu.

Čaj je zelo dobrega okusa, nima nič okusa po čebuli, jaz si ga nalijem kar v termovko in ga pijem čez cel dan. Po dvo dnevni kuri s tem čajem si kot prerojen...

Čebulni čaj za vse, ki vas lovi prehlad ali gripa. Čebula je znana kot dober naravni antibiotik.

KURKUMA - INGVER – CIMET - KARDAMOM - ČRNA KUMINA – KLINČKI - MUŠKATNI OREH

Nekaj podatkov, zakaj je dobro piti dnevno to mešanico čaja, ki si ga lahko sami pripravite doma.

Kupite začimbe v bio trgovini  in jih zmešajte v večji posodi, ter dajte v zaprti kozarec. Črno kumino in klinčke zmeljite v kavnem mlinčku, vse ostale sestavine dobite v prahu.  Začimbe so pakirane po 40 g vsaka.

V liter vrele vode datje 1 veliko žlico te mešanice, vre naj obvezno vsaj 3 minute, ne več, počakajte 5-10 minut, precedite s cedilom in pijte v toku dneva. Naredili boste mnogo dobrega za telo.

KURKUMA: RAZSTRUPLJA TELO, PODPIRA JETRA IN ŽOLČNIK, OLAJŠA PREBAVO, POSPEŠUJE PRESNOVO MAŠČOB, PROTI VNETJU

ČRNA KUMINA: ZA LEDVICE, KREPI JETRA, DVIGA ODPORNOST, ZA BOLEZNI DIHAL, ZNIŽUJE KRVNI PRITISK

CIMET: PROTIVNETNO DELUJE, PROTI PREBAVNIM MOTNJAM, URAVNAVA SLADKOR V KRVI, PROTI REVMI, DOBER ZA MOŽGANE, ZMANJŠA SLABI HOLESTEROL, PROTI GLIVICAM, PROTIVNETNO

NAGELJNOVE ŽBICE - KLINČKI: DOBRE ZA JETRA IN LEDVICE, ANTISEPTIK, PROTI REVMI, POŽIVLJA, GREJE, PROTI ŽELODČNO - ČREVESNIM TEŽAVAM, PROTI VIRUSOM GLIVICAM

INGVER: ANTIOKSIDANT, ZA ŽELODEC, ARTRITIS, PREHLAD,, ANTISEPTIČEN

KARDAMOM: LAJŠA PREBAVNE TEŽAVE, PROTI STRESU, POMIRJA, PROTI VETROVOM-

MUŠKATNI OREH: SLOVI KOT KREPČILO IN AFRODIZIAK. PRIPOROČLJIVA JE NJEGOVA ZUNANJA UPORABA, KER BLAŽI VNETJA, POMAGA PRI BOLEČINAH V SKLEPIH, POŠKODBAH MIŠIC,REVMATIZMU. INDIJSKI ZNANSTVENIKI SO UGOTOVILI, DA ETERIČNO OLJE ZMANJŠUJE ŠKODLJIVI HOLESTEROL (LDL) V KRVI IN MAŠČOBNE OBLOGE OKOLI JETER, SRCA IN AORTE. NIGERIJSKE ŠTUDIJE SO DOKAZALE, DA ZAVIRA NASTANEK KRVNIH STRDKOV, ZAVIRA ZAMAŠITEV IN POAPNENJE ŽIL, POMAGA PRI BOLEZNIH SRCA IN OŽILJA.


Kot začimba-muškatni oreh in cvet sta potovala z V na Z in v vsaki kulturi, ki sta jo obšla, so verovali, da sta čudežno zdravilo za vse. Oreščke danes uporabljamo v glavnem za odpravljanje prebavnih motenj, proti slabosti in bruhanju ter driskam, zlasti če so posledica zastrupitve s hrano. Dobro so se obnesli tudi pri zdravljenju Chronove bolezni.

Pri nas se je nekako uveljavilo prepričanje, da morajo imeti superživila eksotična imena, da morajo prihajati čimbolj od daleč in biti temu primerno draga. Vendar bi bila velika napaka spregledati zdravilne moči številnih živil, ki jih dobimo pri nas in jih lahko uživamo vsak dan, povrhu pa še za zmerno ceno.

Pravzaprav je skoraj vsako živilo, ki nam ga Narava ponudi, in ni bilo gensko spremenjeno, hibridizirano, zastrupljeno s kemijo, procesirano ali kako drugače kompromitirano, za naše telo super. Celo meso, za katerega mnogi zmotno mislijo, da je škodljivo, rakotvorno in kdo bi vedel kaj še, je zdravilno (pod pogojem, da se je žival prosto pasla in ni dobivala koruze, soje, antibiotikov, hormonov itd.) in vsebuje dve zdravilni sestavini, ki upočasnita staranje, krepita kosti, regenerirata možgane in srce ter pomagata pri hujšanju. (Ne gre za beljakovine!) 

Današnje superživilo pa je sobacha – čaj iz rahlo popraženih ajdovih zrn.

Ime in zamisel za ta napitek so prispevali Japonci – ‘soba’ je japonska beseda za ajdo, cha pa pomeni čaj. Ta čaj je popularen tudi na Kitajskem, kjer mu pravijo Ku Qiao Mai, in v celotni jugovzhodni Aziji. 

Ajda (latin. Fagopyrum esculentum) je sorodnica rabarbare in ni žito, čeprav mu je po videzu podobna in jo mi uporabljamo na enak način kot žita. Razlika se odraža tudi v tem, da ajdova zrna – rečemo jim tudi ajdova kaša – niso semena kot žitno zrnje, pač pa so plodovi. Ti drobni plodovi vsebujejo nekaj vitamina C in E, glavni ajdin adut pa je bioflavonoid rutin. Zaradi rutina, pa tudi vitamna B1 tiamina, sobacha (ali po domače ajdov čaj) znižuje krvni tlak in krvni sladkor. Tiamin pripomore tudi k naravni dobri volji in preprečuje nihanja razpoloženja. Mineral kalij pomaga uravnovesiti vodo v tkivih in preprečuje njeno zastajanje v telesu. Ker vsebujejo ajdova zrna vlaknine, uspešno podaljšajo občutek sitosti. Za rutin je podobno kot za ostale bioflavonoide značilno tudi, da krepi kapilare in tudi stene žil nasploh, zato preprečuje pokanje kapilar, zmanjševanje elastičnosti arterij, hemeroide in krčne žile ter pripomore k temu, da koža ostaja lepa in mladostna.

Ajda vsebuje med drugim tudi cink, ki prav tako skrbi za lepo polt, obenem pa še za imunski sistem. Cink pa je znan še po tem, da pomaga ublažiti stres, zato so njegov hvaležen porabnik naši možgani. V njej najdemo tudi nekaj bakra, kar pomaga uravnavati holesterol in je naravno zdravilo proti slabokrvnosti.

V zadnjem času nekateri dietni guruji odkrivajo tudi shujševalne lastnosti ajdovega čaja. Ali to drži, se boste morali prepričati sami, saj študij na to temo še ni bilo. Ker vlaknine iz ajdovih zrn vlečejo nase razne toksine v telesu, in ker toksini pogosto preprečujejo uspešno hujšanje, je teorija kar verjetna. Poleg tega, kot smo že omenili, ajda hitro prikliče občutek sitosti. Čaj za ta namen ne bo dovolj, temveč morate potem, ko čaj spijete, še pojesti zrna, iz katerih ste čaj pripravili.

Čaj se pripravlja iz na hitro popraženih ajdovih zrn. Pražimo jih lahko na bio kokosovem maslu, bio surovem maslu (tudi gheeju) ali bio olju makadamije. Da telesu prihranite strupe, bo najbolje, da je tudi ajda bio – danes se bio ajdova kaša dobi v vsaki trgovini z zdravo prehrano. Dobi se celo taka, ki še kali, in ta je najboljša. Zrna vrzite na že segreto maščobo in jih pražite jih le 20 do 30 sekund, pri tem pa pazite, da ne porjavijo preveč, saj bi se s tem zdravilne sestavine uničile.

POZOR: Nikoli ne uporabljajte teflonskih ponev, ker so izjemno strupene (ali posod s sorodnimi premazi proti sprijemanju, tudi če se ne imenujejo ravno teflon). Strupen pa je tudi aluminij, zato iz svoje kuhinje čimprej odstranite vso aluminijasto posodo.

POZOR: Še bolj strupena od teflona so vsa bela, rafinirana in industrijsko pridobljena rastlinska olja, kot so sojino, repično, sončnično, koruzno, žafranikovo in podobno. Ta olja nas postarajo, obenem pa povzročajo raka in še mnoge druge degenerativne bolezni. Za nameček se prodajajo v plastenkah iz snovi, ki vse to še poslabšajo, saj nevarne sestavine plastike iztekajo v olje. Izogibajte se tudi hrani iz lokalov, saj vsi po vrsti uporabljajo prav ta, najcenejša in najbolj uničujoča olja.

Pražena ajdova zrna lahko hranite dan ali dva, še najbolje pa je, da jih uporabite takoj. Za vsako skodelico čaja uporabite eno zvrhano čajno žličko zrn. Prelijte jih z vročo vodo in pustite stati 4-5 minut. Tako dobimo čaj prijetnega okusa, ki blago spominja na oreščke. Zrna lahko za čaj uporabite še enkrat, vendar bo čaj šibkejši, zato v drugi rundi raje uporabite pol manj vode. Seveda bo tak čaj tudi manj učinkovit.

Ajdin čaj je svetle, rumenkasto rjave barve in ne vsebuje teina (kofeina).

Zrna lahko pojemo tudi kar tako, saj so zelo okusna. Lahko jih zamešamo v skuto ali kislo mleko, potresemo na solato ali uporabimo kot »zakuho« za kakšno kremno zelenjavno juho (v juho jih dodamo šele potem, ko je ta že kuhana).

Združite azijsko modrost in slovensko tradicijo. In povejte naprej!