
Dišavni in zdravilni
Boreč (Borago officinalis) je solatna dišavnica in stara zdravilna rastlina, ki izvira iz Bližnjega vzhoda. V Evropo so ga prinesli Rimljani. Grki in Rimljani so to zdravilno zelišče uporabljali kot pomirjevalo za srce. Veljal je kot rastlina, ki krepi duha, odpravlja melanholijo in daje pogum. Zaradi lepih modrih žametnih cvetov je primeren tudi za obrobo cvetličnih gred.
Borečje do 80 cm visoka lepa enoletnica z žametastimi sivo zelenimi, podolgovatimi listi. Pri tleh ima veliko listno rozeto, iz katere požene steblo, poraslo s togimi ščetinastimi dlačicami. V sredini je steblo votlo, na njem pa so izmenično nameščeni listi. V zgornjem delu stebla se razvijejo pecljati sinje modri zvezdasti cvetovi, združeni v rahla socvetja. Cvetovi se odpirajo od zgoraj navzdol (najprej se odprejo zgornji cvetovi). Cveti od junija do septembra. Ima velika črna oglata semenska zrna. Mladi listi imajo prijeten kiselkast okus, vonj pa je podoben kumaričnemu. Prikupne modre cvetove, ki imajo prav tako okus po kumarah, so že pred več stoletji dodajali solatam, ker »razveselijo duha«. Cvetovi so polni nektarja, zato jih imajo zelo rade čebele. Seme, liste in cvetove uporabljajo v medicini.
Rastne razmere
Borečuspeva v rahlih, prepustnih tleh in na sončni legi pa tudi v rahli senci. Potrebuje oporo, razen če ga večkrat pinciramo. Raste tako kot grm (tudi v širino), zato potrebuje prostor. Če raste preveč na gosto, je občutljiv za pepelasto plesen in listne uši, sicer pa ni zahteven. Živi kratek čas, zato ga sejemo večkrat in postopno od marca ali aprila do julija. Le enkrat ga moramo posejati, naslednja leta pa se bo zasejal sam. Boreč je temnokalivka, zato ga moramo, potem ko ga posejemo, zagrniti s prstjo in semena nekoliko stisniti. Pozneje rastlinice redčimo na razdaljo 30 do 50 cm. Presajanje večjih rastlin ni priporočljivo, ker ima dolge korenine in mehke liste, zato mlade rastlinice rade ovenijo.Če ga želimo imeti ves čas pri roki, ga za zimo sejemo v lončke.
Uporaba
Borečje s svojim osvežujočim, kumaricam podobnim okusom priljubljen dodatek pijačam in solatam, zato drobno sesekljane mlade liste potresemo po zeleni, paradižnikovi, krompirjevi in kumarični solati ali pa z njimi izboljšamo okus zelenjavnim juham in enolončnicam, lahko pa jih dodamo na kuhano, z maslom prelito zelenjavo. Cvetove in liste uporabljamo presne ali suhe tudi v kisu in v omakah. Drobno sesekljani listi so primerni tudi za dišavljenje skute in jogurta ali masla ali pa jih dodamo namazom za sendviče in nadevom za testenine. Kristalizirane cvetove lahko uporabimo tudi za garniranje in okraševanje tort.
Andreja Medved Hauptman
Boreč (Borago officinalis) je solatna dišavnica in stara zdravilna rastlina, ki izvira iz Bližnjega vzhoda. V Evropo so ga prinesli Rimljani. Grki in Rimljani so to zdravilno zelišče uporabljali kot pomirjevalo za srce. Veljal je kot rastlina, ki krepi duha, odpravlja melanholijo in daje pogum. Zaradi lepih modrih žametnih cvetov je primeren tudi za obrobo cvetličnih gred.
Borečje do 80 cm visoka lepa enoletnica z žametastimi sivo zelenimi, podolgovatimi listi. Pri tleh ima veliko listno rozeto, iz katere požene steblo, poraslo s togimi ščetinastimi dlačicami. V sredini je steblo votlo, na njem pa so izmenično nameščeni listi. V zgornjem delu stebla se razvijejo pecljati sinje modri zvezdasti cvetovi, združeni v rahla socvetja. Cvetovi se odpirajo od zgoraj navzdol (najprej se odprejo zgornji cvetovi). Cveti od junija do septembra. Ima velika črna oglata semenska zrna. Mladi listi imajo prijeten kiselkast okus, vonj pa je podoben kumaričnemu. Prikupne modre cvetove, ki imajo prav tako okus po kumarah, so že pred več stoletji dodajali solatam, ker »razveselijo duha«. Cvetovi so polni nektarja, zato jih imajo zelo rade čebele. Seme, liste in cvetove uporabljajo v medicini.
Rastne razmere
Borečuspeva v rahlih, prepustnih tleh in na sončni legi pa tudi v rahli senci. Potrebuje oporo, razen če ga večkrat pinciramo. Raste tako kot grm (tudi v širino), zato potrebuje prostor. Če raste preveč na gosto, je občutljiv za pepelasto plesen in listne uši, sicer pa ni zahteven. Živi kratek čas, zato ga sejemo večkrat in postopno od marca ali aprila do julija. Le enkrat ga moramo posejati, naslednja leta pa se bo zasejal sam. Boreč je temnokalivka, zato ga moramo, potem ko ga posejemo, zagrniti s prstjo in semena nekoliko stisniti. Pozneje rastlinice redčimo na razdaljo 30 do 50 cm. Presajanje večjih rastlin ni priporočljivo, ker ima dolge korenine in mehke liste, zato mlade rastlinice rade ovenijo.Če ga želimo imeti ves čas pri roki, ga za zimo sejemo v lončke.
Uporaba
Borečje s svojim osvežujočim, kumaricam podobnim okusom priljubljen dodatek pijačam in solatam, zato drobno sesekljane mlade liste potresemo po zeleni, paradižnikovi, krompirjevi in kumarični solati ali pa z njimi izboljšamo okus zelenjavnim juham in enolončnicam, lahko pa jih dodamo na kuhano, z maslom prelito zelenjavo. Cvetove in liste uporabljamo presne ali suhe tudi v kisu in v omakah. Drobno sesekljani listi so primerni tudi za dišavljenje skute in jogurta ali masla ali pa jih dodamo namazom za sendviče in nadevom za testenine. Kristalizirane cvetove lahko uporabimo tudi za garniranje in okraševanje tort.
Andreja Medved Hauptman

bore.doc |