BOREČ

Di­šav­ni in zdra­vil­ni

Bo­reč (Bo­ra­go of­fi­ci­na­lis) je so­lat­na di­šav­ni­ca in sta­ra zdra­vil­na rast­li­na, ki iz­vi­ra iz Bliž­nje­ga vzho­da. V Evro­po so ga pri­ne­sli Rim­lja­ni. Grki in Rim­lja­ni so to zdra­vil­no ze­liš­če upo­rab­lja­li kot po­mir­je­va­lo za srce. Ve­ljal je kot rast­li­na, ki kre­pi duha, od­prav­lja me­lan­ho­li­jo in daje po­gum. Za­ra­di le­pih mo­drih ža­metnih cve­tov je pri­me­ren tudi za obrobo cvet­lič­nih gred.

Bo­rečje do 80 cm vi­so­ka lepa eno­let­ni­ca z ža­me­ta­sti­mi sivo ze­le­ni­mi, po­dol­go­va­ti­mi li­sti. Pri tleh ima ve­li­ko list­no ro­ze­to, iz ka­te­re po­že­ne steb­lo, po­ra­slo s to­gi­mi šče­ti­na­sti­mi dla­či­ca­mi. V sre­di­ni je steb­lo vot­lo, na njem pa so iz­me­nič­no na­meš­če­ni li­sti. V zgor­njem delu steb­la se raz­vi­je­jo pec­lja­ti si­nje mo­dri zvez­da­sti cve­to­vi, zdru­že­ni v rah­la soc­vet­ja. Cve­to­vi se od­pi­ra­jo od zgo­raj navz­dol (naj­prej se od­pre­jo zgor­nji cve­to­vi). Cve­ti od ju­ni­ja do sep­tem­bra. Ima ve­li­ka čr­na og­la­ta se­men­ska zrna. Mla­di li­sti ima­jo pri­je­ten ki­sel­kast okus, vonj pa je po­do­ben ku­ma­rične­mu. Pri­kup­ne mo­dre cve­to­ve, ki ima­jo prav tako okus po ku­ma­rah, so že pred več sto­let­ji do­da­ja­li so­la­tam, ker »raz­ve­se­li­jo duha«. Cve­to­vi so pol­ni nek­tar­ja, zato jih ima­jo zelo rade če­be­le. Seme, li­ste in cve­to­ve upo­rab­lja­jo v me­di­ci­ni.

Rastne raz­me­re
Bo­rečus­pe­va v rah­lih, pre­pust­nih tleh in na sonč­ni legi pa tudi v rah­li sen­ci. Po­tre­bu­je opo­ro, ra­zen če ga več­krat pin­ci­ra­mo. Ra­ste tako kot grm (tudi v ši­ri­no), zato po­tre­bu­je pro­stor. Če ra­ste pre­več na go­sto, je ob­čut­ljiv za pe­pe­la­sto ple­sen in list­ne uši, si­cer pa ni zah­te­ven. Ži­vi kra­tek čas, zato ga se­je­mo več­krat in po­stop­no od mar­ca ali apri­la do ju­li­ja. Le en­krat ga mo­ra­mo po­sejati, na­sled­nja leta pa se bo za­se­jal sam. Bo­reč je tem­no­ka­liv­ka, zato ga mo­ra­mo, po­tem ko ga po­se­je­mo, za­gr­ni­ti s prst­jo in se­me­na ne­ko­li­ko sti­sni­ti. Poz­ne­je rast­li­ni­ce red­či­mo na raz­da­ljo 30 do 50 cm. Pre­sa­ja­nje več­jih rast­lin ni pri­po­roč­lji­vo, ker ima dol­ge ko­re­ni­ne in meh­ke li­ste, zato mla­de rast­li­ni­ce rade ove­ni­jo.Če ga že­li­mo ime­ti ves čas pri roki, ga za zimo se­je­mo v lonč­ke.

Upo­ra­ba
Bo­rečje s svo­jim os­ve­žu­jo­čim, ku­ma­ri­cam po­dob­nim oku­som pri­ljub­ljen do­da­tek pi­ja­čam in so­la­tam, zato drob­no se­se­klja­ne mla­de li­ste po­tre­se­mo po ze­le­ni, pa­ra­diž­ni­ko­vi, krom­pir­je­vi in ku­ma­rič­ni so­la­ti ali pa z nji­mi iz­bolj­ša­mo okus ze­le­njav­nim ju­ham in eno­lonč­ni­cam, lah­ko pa jih do­da­mo na ku­ha­no, z ma­slom pre­li­to ze­le­nja­vo. Cve­to­ve in li­ste upo­rab­lja­mo pre­sne ali suhe tudi v kisu in v oma­kah. Drob­no se­se­klja­ni li­sti so pri­mer­ni tudi za di­šavljenje sku­te in jo­gur­ta ali ma­sla ali pa jih do­da­mo na­ma­zom za send­vi­če in na­de­vom za te­ste­ni­ne. Kri­sta­li­zi­ra­ne cve­to­ve lah­ko upo­ra­bi­mo tudi za gar­ni­ra­nje in okra­še­va­nje tort.



An­dre­ja Med­ved Haupt­man

---

bore.doc
File Size:	90 kb
File Type:	doc

Download File

---