Sama ima poučno zgodbo iz svoje mladosti. Kot otrok je imela sklepni revmatizem, kot so ji rekli. Zdravnik ji je prinesel eno samo zdravilo in zraven steklenico ribjega olja. Njeni mami pa je naročil, da mora skuhati juho iz stare domače kokoši z vsaj desetimi vrstami zelenjave in rastlin, ki so rasle na polju in okrog hiše. V loncu naj bi se znašli: rumeno in rdeče korenje, česen, čebula, koleraba, pastinjak, zelena, brinove jagode, rožmarin...
Vsak dan je morala pojesti tudi po dve limoni s sladkorjem. Torej tri vrste hrane in eno zdravilo. Temu zdravniku se gospa Merljak še vedno zahvaljuje, da nima več niti sledu sklepne revme.
Česen razkužuje od nog do glave!
Odstranjuje strupene snovi iz želodca in črevesja, zbira odvečne maščobe in razbremenjuje jetra, veže težke kovine (svinec, kadmij in živo srebro), uredi krvni obtok, okrepi srčno mišico in omogoča boljše dihanje. Krepi živce, odpravlja razdraženost in nespečnost ter preutrujenost, omotičnost, glavobole in depresije. Česen zavira propadanje možganskih celic in spodbuja rast novih, zato bolje mislimo.
Nič novega ni, če omenimo njegovo antibiotično delovanje. Ko česen prerežemo ali stremo, se sprostita žvepleni spojini: alilcistein in aliin. Iz njuju nastane alicin, ki deluje antibiotično, podobno kot penicilin, kar je dognal že Louis Pasteur leta 1858. Znanstveniki so pozneje izračunali, da je en miligram alicina iz česna enako močan kot deset mikrogramov penicilina. Česen krepi črevesno miklrofloro, zato preprečuje driske in vnetja. Podobno kot acetilsalicilna kislina blaži bolečine, a nima stranskih učinkov in ne uničuje sluznice! Alicin v telesu deluje na širok spekter mikroorganizmov, in sicer kot bakteriostatik.
Vse našteto velja le za svež strok česna, ki ga ni moč uskladiščiti. Česnove sestavine pospešujejo nastanek limfocitov in makrofagov ter sodelujejo pri uničevanju okuženih celic, tudi tumorja. Pri prehladnih obolenjih mehčajo sluz in ga pomagajo izločiti iz dihal ter jih tako razkužijo. Česen preprečuje strjevanje krvi in jo redči, znižuje vsebnost nevarnega holesterola LDL; posledično znižuje krvni tlak, odstranjuje strupe iz želodca, črevesja in tudi iz krvi. Ker pošilja maščobne zaloge na kurjenje in normalizira delovanje jeter in žolčnika, je pomemben pri hujšanju. Česen priporočajo pri glivici Candida albicans.
S kuhanje česena nekaj snovi izgubimo, druge pa pridobimo. Mariniran česen je vsebinsko skoraj takobogat kot starano vino.
Dva praktična nasveta: če česen stremo z enako količino medu, dobimo zdravilo zoper prehlade in astmo. Iz sveže stisnjenega soka česna in enake količine oljčnega olja pa anredimo mazilo zoper ekcem, bradavice, lišaje in izpadanje las.
Neprijeten vonj česna prekrijejo: peteršilj in cvetovi poprove mete, oljčno olje, ovčji ali kozji sir in vse marinade. Pri tem pa česen prav nič ne izgubi.
Čebula zdravi sedem bolezni
Več kot potočimo solz ob rezanju - bolj zdrava in učinkovita je. Lahko jo uživamo surovo, kuhano, dušeno ali pečeno. Že pol čebule na kruhu lahko odpravi pekočo zgago. Toda čebuli se morajo izogibati oboleli na želodčni sluznici. Že nekaj požirkov vode, v kateri smo namakali rezino čebule, odpravi krče pri dojenčkih. Vonjanje hlapov prerezane čebule odpravlja nahod in blaži astmo, kuhana čebula z medom pa zdravi kašelj. Pomaga tudi topel obkladek iz na masti prepražene čebule. Surova čebula zdravi glavobol, boleča vneta mesta, rahle ozebline in otekanje po pikih žuželk. Sok surove čebule preprečuje izpadanje las
in prhljaj, zdravi tudi krhke nohte.
Znižuje tudi visoko telesno temperaturo, če čebulo ovijemo okrog podplatov, vnete oči pa masiramo z mlekom v katerem smo skuhali čebulo. Sveža čebula v solati z oljčnim oljem in peteršiljem zdravi živce in nervozo, hkrati poveča pretočnost krvi, saj znižuje slab
holesterol in povišuje dobrega. Čebula ima insulinu podoben hormon, zato je priporočljiva za diabetike. Čebulna juha pa zdravi težave z moško potenco.
Rožmarin za boljšo cirkulacijo in krvni tlak
Rožmarin je bil skozi stoletja simbol zvestobe in vsak fant si ga je želel dobiti od ljubljenega dekleta. Nekoč so ga zažigali, da bi očistil zrak v bolnišnicah in pregnal nadležne žuželke. Ponekod v Sredozemlju po grmih rožmarina razprostirajo perilo, ki se navzame močnega vonja in odvrača molje.
Rožmarin je začimba, ki pospešuje cirkulacijo krvi, znižuje visok krvni tlak in zvišuje nizkega. Pospešuje nastajanje in izločanje želodčne kisline in žolča, preprečuje napenjanje, pomaga pri zaprtju, ženskam pa uravnava menstruacijo.
Rožmarin s svojimi olji pomirja telo in duha, kopeli z njim so blagodejne za revmatike, depresivne, utrujene... in ljudi z ledvičnimi in s kožnimi obolenji. V kulinariki je rožmarin zelo primeren za meso perutnine, jagnjetino, divjačino, zajčje in svinsko meso. Nepogrešljiv
je v enolončnicah in na picah.
Vendar pazite: rožmarina ne smejo uživati nosečnice, ker spodbuja krče.
Meta pomirja
Včasih so ženske z njo kuhale štruklje. Meta je rasla vsepovsod, močno je dišalo po njej in celo mladi mucki so bili omamljeni od njenih vonjev... Danes vemo zakaj. Zaradi mentolov, metinih dišečih olj. Okrog mete je bilo vedno rastišče pelina in krompirjeva njiva. Oboje
meto spodbuja k rasti.
Mete je več vrst; najpogosteje doma gojijo poprovo meto, ki je najbolj bogata z mentolom v njenem olju. Uporabljamo jo lahko v vseh sladkih jedeh, v napitkih, prelivih in v čaju. Nepogrešljiva je pri jedeh na žaru in ribah, v marmeladah in solatah, zlasti s fižolom, saj
preprečuje napenjanje. V živilski industriji njeno eterično olje največ uporabljajo za likerje, brezalkoholne pijače, sirupe, slaščice, tudi za kozmetične izdelke. Je tudi zeliščna sestavina za grgranje, za pomiritev ust in grla.
Meta pomirja: njen čaj ustavlja žolčne napade, saj pospeši izločanje žolča; uspešno odpravlja želodčne, črevesne in menstrualne krče, preprečuje napenjanje, ustavi siljenje na bruhanje, uravna "nervozno srce", pomaga dihati ob prehladu, uspešno odpravi celo hipohondrijo!
Za pomiritev telesa pri duševnih težavah je dobro meto kombinirati s hmeljem, meliso, sivko, rmanom in baldirjanom. Kopel iz poprove mete lajša revmatične težave in pomaga čistiti kožo.
V kulinariki je meta priporočljiva, ko kuhamo stročnice, da bo manj napenjanja in plinov. Meta ne sme manjkati v štrukljih, saj jim - poleg pehtrana - daje aromatičen vonj. Posušene metine liste lahko zdrobimo in jih pomešamo med kumino, janež in koromač. Nastane dobra
začimbna mešanica za marinade, za kuhanje stročnic ali za nekatere slaščice.
Brin je naravni razkuževalec
To trditev potrjuje tudi znanstvene raziskave. Zaradi eteričnih olj dišijo tudi brinove vejice in včasih so jih ženske večkrat zažgale ter z njimi razkuževale omare in prostore. Znanstveniki pravijo: "Kamor ne seže antibiotik, sežejo brinove jagode." V njihovi lupini so varovalne
smole, eterična olja, organske kisline, dišeča kafra in flavonoidi. So torej močno aromatične in če jih stremo, sta morda že dve krogljici dovolj za lonec enolončnice ali pečeno kračo. Brinove jagode vežejo odvečne maščobe; ker imajo večkrat nenasičene maščobne kisline, pa
zagotavljajo, da bo holesterol ostal v tekoči obliki. Sestavine v brinju uničujejo vnetne bakterije v mehurju in sečnih poteh, spodbujajo pa razvoj dobrih bakterij v črevesju. Zato so
brinove jagode ženskam v pomoč za boljšo kontrolo nad uhajanjem vode. Vendar pri vnetih ledvicah brina ne smemo uporabljati. Marsikdo trdi, da brinovo žganje razkuži želodec in žvečenje brinovih jagod prežene zgago. Dober je tudi brinov sirup; včasih so ga morali piti otroci, da so se obvarovali pred prehladom. Zmečkane brinove jagode z maslom so odlično mazilo proti lišajem, čirom in oteklinam.
Šipek krepi odpornost
Za razliko od sadja na vrtu, je šipek v naravi moral preživeti brez človekove pomoči, zato je zoper vreme in škodljivce razvil svoje zaščitne snovi. Vsebuje izredno močan antioksidant likopen, ki je predstopnja vitamina A; v njem so še pektini, čreslovine, rastlinske kisline (jabolčna in citronska), antociani ter veliko vitamina C in E.
Šipek krepi odpornost pred prehladi in gripo. Ugodno deluje na prebavila, zaradi sadnih kislin pospešuje izločanje seča, pri čemer ne draži ledvic. Z boljšim izločanjem seča očistimo kri soli sečnih kislin, kar je dobro zlasti za revmatike in bolnike s putiko. Šipek spodbuja izločanje ščitničnih, nadledvičnih in spolnih hormonov. Ker vsebuje kalcij, rutin in vitamin C, je naravno zdravilo proti paradentozi in drugim boleznim dlesni. Ljudsko zdravilstvo priporoča, naj pijejo veliko šipkovega čaja tisti, ki nimajo veselja do dela. Saj veste: zaradi vitamina C!
Vsak dan je morala pojesti tudi po dve limoni s sladkorjem. Torej tri vrste hrane in eno zdravilo. Temu zdravniku se gospa Merljak še vedno zahvaljuje, da nima več niti sledu sklepne revme.
Česen razkužuje od nog do glave!
Odstranjuje strupene snovi iz želodca in črevesja, zbira odvečne maščobe in razbremenjuje jetra, veže težke kovine (svinec, kadmij in živo srebro), uredi krvni obtok, okrepi srčno mišico in omogoča boljše dihanje. Krepi živce, odpravlja razdraženost in nespečnost ter preutrujenost, omotičnost, glavobole in depresije. Česen zavira propadanje možganskih celic in spodbuja rast novih, zato bolje mislimo.
Nič novega ni, če omenimo njegovo antibiotično delovanje. Ko česen prerežemo ali stremo, se sprostita žvepleni spojini: alilcistein in aliin. Iz njuju nastane alicin, ki deluje antibiotično, podobno kot penicilin, kar je dognal že Louis Pasteur leta 1858. Znanstveniki so pozneje izračunali, da je en miligram alicina iz česna enako močan kot deset mikrogramov penicilina. Česen krepi črevesno miklrofloro, zato preprečuje driske in vnetja. Podobno kot acetilsalicilna kislina blaži bolečine, a nima stranskih učinkov in ne uničuje sluznice! Alicin v telesu deluje na širok spekter mikroorganizmov, in sicer kot bakteriostatik.
Vse našteto velja le za svež strok česna, ki ga ni moč uskladiščiti. Česnove sestavine pospešujejo nastanek limfocitov in makrofagov ter sodelujejo pri uničevanju okuženih celic, tudi tumorja. Pri prehladnih obolenjih mehčajo sluz in ga pomagajo izločiti iz dihal ter jih tako razkužijo. Česen preprečuje strjevanje krvi in jo redči, znižuje vsebnost nevarnega holesterola LDL; posledično znižuje krvni tlak, odstranjuje strupe iz želodca, črevesja in tudi iz krvi. Ker pošilja maščobne zaloge na kurjenje in normalizira delovanje jeter in žolčnika, je pomemben pri hujšanju. Česen priporočajo pri glivici Candida albicans.
S kuhanje česena nekaj snovi izgubimo, druge pa pridobimo. Mariniran česen je vsebinsko skoraj takobogat kot starano vino.
Dva praktična nasveta: če česen stremo z enako količino medu, dobimo zdravilo zoper prehlade in astmo. Iz sveže stisnjenega soka česna in enake količine oljčnega olja pa anredimo mazilo zoper ekcem, bradavice, lišaje in izpadanje las.
Neprijeten vonj česna prekrijejo: peteršilj in cvetovi poprove mete, oljčno olje, ovčji ali kozji sir in vse marinade. Pri tem pa česen prav nič ne izgubi.
Čebula zdravi sedem bolezni
Več kot potočimo solz ob rezanju - bolj zdrava in učinkovita je. Lahko jo uživamo surovo, kuhano, dušeno ali pečeno. Že pol čebule na kruhu lahko odpravi pekočo zgago. Toda čebuli se morajo izogibati oboleli na želodčni sluznici. Že nekaj požirkov vode, v kateri smo namakali rezino čebule, odpravi krče pri dojenčkih. Vonjanje hlapov prerezane čebule odpravlja nahod in blaži astmo, kuhana čebula z medom pa zdravi kašelj. Pomaga tudi topel obkladek iz na masti prepražene čebule. Surova čebula zdravi glavobol, boleča vneta mesta, rahle ozebline in otekanje po pikih žuželk. Sok surove čebule preprečuje izpadanje las
in prhljaj, zdravi tudi krhke nohte.
Znižuje tudi visoko telesno temperaturo, če čebulo ovijemo okrog podplatov, vnete oči pa masiramo z mlekom v katerem smo skuhali čebulo. Sveža čebula v solati z oljčnim oljem in peteršiljem zdravi živce in nervozo, hkrati poveča pretočnost krvi, saj znižuje slab
holesterol in povišuje dobrega. Čebula ima insulinu podoben hormon, zato je priporočljiva za diabetike. Čebulna juha pa zdravi težave z moško potenco.
Rožmarin za boljšo cirkulacijo in krvni tlak
Rožmarin je bil skozi stoletja simbol zvestobe in vsak fant si ga je želel dobiti od ljubljenega dekleta. Nekoč so ga zažigali, da bi očistil zrak v bolnišnicah in pregnal nadležne žuželke. Ponekod v Sredozemlju po grmih rožmarina razprostirajo perilo, ki se navzame močnega vonja in odvrača molje.
Rožmarin je začimba, ki pospešuje cirkulacijo krvi, znižuje visok krvni tlak in zvišuje nizkega. Pospešuje nastajanje in izločanje želodčne kisline in žolča, preprečuje napenjanje, pomaga pri zaprtju, ženskam pa uravnava menstruacijo.
Rožmarin s svojimi olji pomirja telo in duha, kopeli z njim so blagodejne za revmatike, depresivne, utrujene... in ljudi z ledvičnimi in s kožnimi obolenji. V kulinariki je rožmarin zelo primeren za meso perutnine, jagnjetino, divjačino, zajčje in svinsko meso. Nepogrešljiv
je v enolončnicah in na picah.
Vendar pazite: rožmarina ne smejo uživati nosečnice, ker spodbuja krče.
Meta pomirja
Včasih so ženske z njo kuhale štruklje. Meta je rasla vsepovsod, močno je dišalo po njej in celo mladi mucki so bili omamljeni od njenih vonjev... Danes vemo zakaj. Zaradi mentolov, metinih dišečih olj. Okrog mete je bilo vedno rastišče pelina in krompirjeva njiva. Oboje
meto spodbuja k rasti.
Mete je več vrst; najpogosteje doma gojijo poprovo meto, ki je najbolj bogata z mentolom v njenem olju. Uporabljamo jo lahko v vseh sladkih jedeh, v napitkih, prelivih in v čaju. Nepogrešljiva je pri jedeh na žaru in ribah, v marmeladah in solatah, zlasti s fižolom, saj
preprečuje napenjanje. V živilski industriji njeno eterično olje največ uporabljajo za likerje, brezalkoholne pijače, sirupe, slaščice, tudi za kozmetične izdelke. Je tudi zeliščna sestavina za grgranje, za pomiritev ust in grla.
Meta pomirja: njen čaj ustavlja žolčne napade, saj pospeši izločanje žolča; uspešno odpravlja želodčne, črevesne in menstrualne krče, preprečuje napenjanje, ustavi siljenje na bruhanje, uravna "nervozno srce", pomaga dihati ob prehladu, uspešno odpravi celo hipohondrijo!
Za pomiritev telesa pri duševnih težavah je dobro meto kombinirati s hmeljem, meliso, sivko, rmanom in baldirjanom. Kopel iz poprove mete lajša revmatične težave in pomaga čistiti kožo.
V kulinariki je meta priporočljiva, ko kuhamo stročnice, da bo manj napenjanja in plinov. Meta ne sme manjkati v štrukljih, saj jim - poleg pehtrana - daje aromatičen vonj. Posušene metine liste lahko zdrobimo in jih pomešamo med kumino, janež in koromač. Nastane dobra
začimbna mešanica za marinade, za kuhanje stročnic ali za nekatere slaščice.
Brin je naravni razkuževalec
To trditev potrjuje tudi znanstvene raziskave. Zaradi eteričnih olj dišijo tudi brinove vejice in včasih so jih ženske večkrat zažgale ter z njimi razkuževale omare in prostore. Znanstveniki pravijo: "Kamor ne seže antibiotik, sežejo brinove jagode." V njihovi lupini so varovalne
smole, eterična olja, organske kisline, dišeča kafra in flavonoidi. So torej močno aromatične in če jih stremo, sta morda že dve krogljici dovolj za lonec enolončnice ali pečeno kračo. Brinove jagode vežejo odvečne maščobe; ker imajo večkrat nenasičene maščobne kisline, pa
zagotavljajo, da bo holesterol ostal v tekoči obliki. Sestavine v brinju uničujejo vnetne bakterije v mehurju in sečnih poteh, spodbujajo pa razvoj dobrih bakterij v črevesju. Zato so
brinove jagode ženskam v pomoč za boljšo kontrolo nad uhajanjem vode. Vendar pri vnetih ledvicah brina ne smemo uporabljati. Marsikdo trdi, da brinovo žganje razkuži želodec in žvečenje brinovih jagod prežene zgago. Dober je tudi brinov sirup; včasih so ga morali piti otroci, da so se obvarovali pred prehladom. Zmečkane brinove jagode z maslom so odlično mazilo proti lišajem, čirom in oteklinam.
Šipek krepi odpornost
Za razliko od sadja na vrtu, je šipek v naravi moral preživeti brez človekove pomoči, zato je zoper vreme in škodljivce razvil svoje zaščitne snovi. Vsebuje izredno močan antioksidant likopen, ki je predstopnja vitamina A; v njem so še pektini, čreslovine, rastlinske kisline (jabolčna in citronska), antociani ter veliko vitamina C in E.
Šipek krepi odpornost pred prehladi in gripo. Ugodno deluje na prebavila, zaradi sadnih kislin pospešuje izločanje seča, pri čemer ne draži ledvic. Z boljšim izločanjem seča očistimo kri soli sečnih kislin, kar je dobro zlasti za revmatike in bolnike s putiko. Šipek spodbuja izločanje ščitničnih, nadledvičnih in spolnih hormonov. Ker vsebuje kalcij, rutin in vitamin C, je naravno zdravilo proti paradentozi in drugim boleznim dlesni. Ljudsko zdravilstvo priporoča, naj pijejo veliko šipkovega čaja tisti, ki nimajo veselja do dela. Saj veste: zaradi vitamina C!
